Že predolgo čakajo, da z žogo ukanejo virus
Rokometna reprezentanca se je zbrala na treningu v Ljubljani. Bil je psihološki, kajti telesno fantje niso na vrhu.
Odpri galerijo
Rok Ovniček je nazorno pokazal, da so reprezentantje v izolaciji najbolj pogrešali žogo. FOTO: Blaž Samec
Ljubo doma, kdor ga ima. No, v tej povezavi lahko omenjamo dom ali denar, ta pa v poklicnem športu, ker ga je v Sloveniji malo, v tujini bolje diši. Še bolje napisano, mnogo več ga je. Ker tudi virus topi denarno zalogo, dom pa je le dom, so se slovenski rokometni reprezentanti v času tekmovalne nedejavnosti zbrali na skupnem treningu v ljubljanski dvorani Kodeljevo. Tako ali tako pravijo, da so velika družina, ta pa se že dolgo ni videla. Zbrali so se tisti, ki so v Sloveniji in so dobili tuje klubsko dovoljenje oziroma nimajo opravkov s selitvijo, manjkali so denimo Borut Mačkovšek, Dean Bombač, Matej Gaber in Klemen Ferlin.
Seveda je bil zbor izključno psihološkega pomena, tekmovalno se bo začelo šele jeseni s kvalifikacijami za evropsko prvenstvo, januarja bo SP v Egiptu, marca bodo v Berlinu kvalifikacije za olimpijske igre. No, selektor Ljubomir Vranješ je imel kar odisejado, da je za dan in pol prispel v Slovenijo. Za letalsko povezavo København–Frankfurt–Zagreb je moral najprej iz Švedske na Dansko, iz hrvaške prestolnice z avtomobilom do Ljubljane, pozdravil je svoje fante in jih malce napotil, danes se je že vrnil v Skandinavijo.
»Ideja in želja sta bili, da se znova srečam z igralci in se z njimi pogovorim. Predvsem o januarskem evropskem prvenstvu in kaj smo po njem analizirali, da zdaj lahko storimo želeni korak naprej. To seveda ne bo edini pogovor o tej temi. Na EP je bilo tudi nekaj pomanjkljivosti, na igrišču in zunaj njega, če se vsak denimo v prihodnje izboljša za pet odstotkov, je to v prid tudi skupnim ciljem,« na stopnice višje, kot je bilo četrto mesto na prvenstvu stare celine, že meri nekdanji švedski igralec srbskega rodu in zdaj trener.
Vranješu je seveda jasno, da slika telesne pripravljenosti v tem času po dveh mesecih in pol prisilnega počitka ni rožnata. »Ni adrenalina, ki ga prinašajo tekme, ni mogoče sprostiti energije, ki jo imajo moji varovanci v sebi in je v izolaciji niso mogli sprostiti. Omejena vadba je seveda telesno tudi terjala svoje,« je še omenil Vranješ. Medtem je ob zboru reprezentantov v kodeljevškem športnem parku, na nogometni zelenici so trening ob istem času imeli nogometaši Olimpije, zboroval tudi vrh Rokometne zveze Slovenije; predsednik Franjo Bobinac, podpredsednika Boštjan Kozole in Bor Rozman ter generalni sekretar Goran Cvijić. Vsem je torej dolgčas in so že lačni pravega rokometa.
Jure Dolenec, igralec Barcelone, je v Španiji preživel temno obdobje virusne izolacije, v začetku meseca se je vrnil v domovino, tudi zanj je prvi reprezentančni rokometni zbor nasploh v Evropi po lajšanju ukrepov športno prišel kot naročen. »Komaj smo, imamo tudi veliko časa, čakali nanj, saj smo vendar predstavniki ekipnega športa. Veliko nam pomeni v teh negotovih razmerah in ob mnogih vprašanjih, ki so,« je bil, tudi po energiji, ki jo je kazal, nabrušen Škofjeločan.
»Skupna vadba je po lajšanju ukrepov povsem različna od posamičnega treninga. Tega nismo navajeni, razen v letnem času v počitku med sezonama, ta zadnji pa je ob vseh okoliščinah že predolg,« je dodal.
Seveda je bil zbor izključno psihološkega pomena, tekmovalno se bo začelo šele jeseni s kvalifikacijami za evropsko prvenstvo, januarja bo SP v Egiptu, marca bodo v Berlinu kvalifikacije za olimpijske igre. No, selektor Ljubomir Vranješ je imel kar odisejado, da je za dan in pol prispel v Slovenijo. Za letalsko povezavo København–Frankfurt–Zagreb je moral najprej iz Švedske na Dansko, iz hrvaške prestolnice z avtomobilom do Ljubljane, pozdravil je svoje fante in jih malce napotil, danes se je že vrnil v Skandinavijo.
»Ideja in želja sta bili, da se znova srečam z igralci in se z njimi pogovorim. Predvsem o januarskem evropskem prvenstvu in kaj smo po njem analizirali, da zdaj lahko storimo želeni korak naprej. To seveda ne bo edini pogovor o tej temi. Na EP je bilo tudi nekaj pomanjkljivosti, na igrišču in zunaj njega, če se vsak denimo v prihodnje izboljša za pet odstotkov, je to v prid tudi skupnim ciljem,« na stopnice višje, kot je bilo četrto mesto na prvenstvu stare celine, že meri nekdanji švedski igralec srbskega rodu in zdaj trener.
Imajo čas
Vranješu je seveda jasno, da slika telesne pripravljenosti v tem času po dveh mesecih in pol prisilnega počitka ni rožnata. »Ni adrenalina, ki ga prinašajo tekme, ni mogoče sprostiti energije, ki jo imajo moji varovanci v sebi in je v izolaciji niso mogli sprostiti. Omejena vadba je seveda telesno tudi terjala svoje,« je še omenil Vranješ. Medtem je ob zboru reprezentantov v kodeljevškem športnem parku, na nogometni zelenici so trening ob istem času imeli nogometaši Olimpije, zboroval tudi vrh Rokometne zveze Slovenije; predsednik Franjo Bobinac, podpredsednika Boštjan Kozole in Bor Rozman ter generalni sekretar Goran Cvijić. Vsem je torej dolgčas in so že lačni pravega rokometa.
Jure Dolenec, igralec Barcelone, je v Španiji preživel temno obdobje virusne izolacije, v začetku meseca se je vrnil v domovino, tudi zanj je prvi reprezentančni rokometni zbor nasploh v Evropi po lajšanju ukrepov športno prišel kot naročen. »Komaj smo, imamo tudi veliko časa, čakali nanj, saj smo vendar predstavniki ekipnega športa. Veliko nam pomeni v teh negotovih razmerah in ob mnogih vprašanjih, ki so,« je bil, tudi po energiji, ki jo je kazal, nabrušen Škofjeločan.
»Skupna vadba je po lajšanju ukrepov povsem različna od posamičnega treninga. Tega nismo navajeni, razen v letnem času v počitku med sezonama, ta zadnji pa je ob vseh okoliščinah že predolg,« je dodal.
