Železarji imajo 12. šampionsko zvezdico, zmaji so zrasli v dostojnega tekmeca

LJUBLJANA – Hokejisti Sij Acroni Jesenic so povsem zasluženo zmagali v finalu državnega prvenstva proti SŽ Olimpiji in osvojili še 12. zvezdico za naslov prvaka v samostojni Sloveniji. V četrti finalni tekmi so železarji v Tivoliju premagali zmaje s 4:1 (0:0, 2:0, 2:1) in s skupno zmago 3:1 v zmagah na gostujočem ledu pred 2500 gledalci dvignili lovoriko. Po izenačeni prvi tretjini zadnjega dvoboja so rdeči v nadaljevanju zanimivega obračuna prevzeli vajeti igre v svoje roke, za stare nove prvake so zadeli Miha Logar (23.), David Planko (38.), Nik Pem (47.) in Tadej Čimžar (60.). Častni gol za Ljubljančane, ki ostajajo pri 15 naslovih državnega prvaka, je dosegel Miha Pesjak (52.).
»V finalni seriji državnega prvenstva nismo igrali tistega hokeja kot prej skozi vso sezono, vseeno pa je to bilo dovolj, da smo zasluženo osvojili naslov prvaka. V zadnji tekmi smo popravili učinkovitost pred vrati,« je dejal trener Sij Acroni Jesenic Gaber Glavič, ki je v svoji krstni sezoni kot trener članskega moštva pobral pokalni in državni naslov. »Veseli me, da so bili skozi vso sezono vsi štirje napadi zelo razpoloženi. V moji hokejski filozofiji ni prostora za individualna dokazovanja, ker to ne prinese uspeha, ampak samo točke za posameznika. Takšnih igralcev v mojem moštvu ne bo. Se pa strinjam, da je bil vratar Clarke Saunders eden naših ključnih mož v celotni sezoni,« je Glavič, ki bo rdeče vodil tudi v prihodnji sezoni, zasluge za uspešno sezono pripisal vsem igralcem enakovredno. Za mladega stratega ni počitka, saj je kot trener vratarjev del strokovnega vodstva v reprezentanci, ki bo od 22. do 28. aprila igrala na svetovnem prvenstvu divizije I v Budimpešti za vrnitev med elito svetovnega hokeja.

Obžalovanje zaradi alpske lige

Njegovi varovanci so lahko precej bolj sproščeno proslavljali s svojimi navijači, najprej v Tivoliju, nato še pred Podmežaklo.

»Po tretji tekmi v Podmežakli smo malce padli na realna tla. Dobro je, da smo vedeli, česa nismo delali na tekmi. Mislim, da smo danes spet veliko drsali in dali malo prostora nasprotniku. Še dobro, da na koncu ni bilo kakšne infarktne končnice,« je odleglo kapetanu rdečih Andreju Tavžlju, ki je o tekmecu povedal: »V primerjavi z izločilnimi boji v alpski ligi je Olimpija napredovala tako v taktičnem pogledu kot v fizični pripravljenosti. Toda v tej sezoni smo bili mi tisti, ki smo lahko narekovali ritem in jim vsilili svojo igro. Izpolnili smo svoje cilje, žal mi je le, da ni bilo presežka v alpski ligi. Prav fino bi bilo igrati v finalu tudi tam,« je še povedal Tavželj. Eden najboljših strelcev med železarji Tadej Čimžar je dejal: »Zame osebno bi bilo lepše zmagati doma, a se nič ne pritožujem, če v Ljubljani dvignemo lovoriko. Serija se je malo podaljšala, poskušali smo nov sistem, a smo hitro prišli nazaj na starega in spet zmagali. Na tretji tekmi nismo bili pravi, zdaj pa smo dokazali, da smo se vrnili in zasluženo osvojili naslov prvaka. Pričakovanja so bila višja v alpski ligi, osebno mi je bilo žal, ker nismo prišli v finale. Nimamo si česa očitati, trdo smo garali od 31. julija in smo dobro pokrili celo sezono.«

Pogrešali so Kristana

SŽ Olimpija je opravila s krstno sezono novega članskega moštva po lanskem propadu HDD Olimpije.

Trener Jure Vnuk je sredi sezone zamenjal Andreja Brodnika, ekipa zeleno-belih, sestavljena iz samih domačih igralcev, je postopno rasla skozi sezono, a še ni dosegla ravni za osvojitev lovorike. »Danes smo bili najslabši v finalni seriji. Videti je, da smo porabili preveč moči za prvo zmago v tretji tekmi. Misli se mi vračajo k drugi finalni tekmi, ki smo jo izgubili v Ljubljani, tisti poraz me najbolj boli,« je dejal Vnuk in povzel svoje delo: »Za mano je zelo kratko obdobje na klopi SŽ Olimpije. Seveda bi bilo drugače, če bi ekipo vodil od začetka sezone. Videli bomo, kako bo v prihodnje. Sebe ne bi ocenjeval. Upam, da so tisti, ki se spoznajo na hokej, videli, da smo nekaj naredili.« Vnuk je ob koncu sezone v ekipi še kako pogrešal prvega vratarja Roberta Kristana, kapetana in napadalca Matica Kralja in branilca Kristjana Čepona. »Absolutno drugače bi bilo, če bi imeli v vratih Kristana in bi bila v igri še Kralj in Čepon. Naše največje rezerve so v fizični pripravi in v tem, da bi pravočasno postavili sistem igre s čim manj eksperimentiranja. tU smo bili prepozni,« je še razložil Jure Vnuk.