Želi si postati še žlahtna mamica

Koper bo konec tedna gostil svetovni pokal v športni gimnastiki, glavni domači adutinji pa bosta Teja Belak in Tjaša Kysselef v preskoku. Belakova je minulo soboto v Osijeku z drugim mestom potrdila, da jo na tekmovanjih, ki sledijo, zanimajo le uvrstitve na zmagovalnih stopničkah.

Seveda je slavonsko drugo mesto šele na tretji veliki tekmi po rojstvu sina Maja, ki je 31. maja dopolnil eno leto, izjemno lepa vrnitev na tekmovališča in popotnica za naprej. Sicer pa so že deset mesecev po porodu s tretjim mestom na svetovnem pokalu v Bakuju padle stopničke.

»Zelo sem zadovoljna, nisem menila, da se bom tako hitro vrnila. A glede na to, da imam vseskozi višje cilje in se ne sprijaznim z napakami, tudi z osiješko predstavo nisem zadovoljna. Ne zato, ker nisem zmagala, temveč mi skoka dejansko nista uspela, tako kot znam, pri obeh sem storila veliko napak. To me je na koncu tudi stalo zmago. Mi je pa bila tekma v Osijeku bolj preizkus, da skoka izvedem bolj lahkotno, glede na to, da nameravam na avgustovskem evropskem prvenstvu v Münchnu enega od skokov še otežiti, tam računam na kolajno. S takšnimi skoki kot v Osijeku to pač ne bo dosegljivo, zato sem tudi malce razočarana.«

Poleg EP boste visoko merili tudi na bližnjih sredozemskih igrah v Alžiriji. Na njih ste pred štirimi leti v Tarragoni osvojili bronasto odličje. Ob tem boste na slovesnem odprtju v Oranu z namiznoteniškim igralcem Darkom Jorgićem nosili tudi slovensko zastavo.

»Glede na to, da mi veliko bolje leži tudi orodje, ki bo na evropskem prvenstvu, je seveda bistveni cilj München. Ne le zavoljo samega orodja, tudi zaradi tega, ker z evropskih prvenstev še nimam odličja. Vedno sem mu bila blizu, a mi ni nikoli uspelo. Vedno je bilo nekaj, da mi je to preprečilo, odkar sem spet začela tekmovati, je moj glavni cilj v glavi vseskozi ta kolajna. Naposled jo želim osvojiti, a vem, da bo za to treba veliko tudi postoriti. Tudi ta težji skok, ki ga nameravam skočiti na EP, je že dodelan, sama moram v glavi le preklopiti, da ga bom skočila tudi na tekmi. Da me ne bo strah. Za sredozemske igre si le želim, da bi mi uspelo, z rezultatom pa se sploh ne obremenjujem.«

Tehnično je torej izvedba težjega skoka na treningih že stalnica, le mentalno je treba sinhronizirati vadbeno in tekmovalno prakso.

»Težjo izvedbo sem skočila že na evropskem prvenstvu leta 2019 v Szczecinu, ko sem bila druga v kvalifikacijah, a sem se pri tem poškodovala. Pristanek je bil sicer normalen, a ker imam po operaciji gležnja iz leta 2014 ves čas težave z doskoki, mi slednji pri težjem skoku ne odgovarjajo, ker sem pri pristanku obrnjena proti konju. Na treningih izvajam že povsem dodelan težji skok, sama si ga v bistvu ne upam skočiti le zaradi trde podlage. Zato tudi toliko časa odlašam in ga želim resnično skočiti takrat, ko bo to pač potrebno.«