OKS
Želi si več srčnih športnikov
Bogdan Gabrovec brez enega glasu proti spet predsednik OKS. Organizacija velikih tekmovanj bi morala slediti rezultatom.
Odpri galerijo
Bogdan Gabrovec FOTO: Jože Suhadolnik
LJUBLJANA – Ko je Janez Kocijančič med 23-letnim predsedovanjem Olimpijskemu komiteju Slovenije zmagoval kot edini kandidat na volitvah in prejemal podporo nad 80 ali 90 odstotki, se je govorilo in pisalo o dobro naoljenem športnem volilnem stroju. Ta je še bolj gladko deloval ob podelitvi drugega predsedniškega mandata Bogdanu Gabrovcu, saj ni bilo niti enega glasu proti.
Športna volilna baza je očitno zadovoljna s prvimi štirimi leti vladanja nekdanjega predsednika Judo zveze Slovenije, drugače si je težko razlagati 98,6-odstotno podporo, čisto stotico je odnesel le en vzdržani glas. A 65-letni Gabrovec se zaveda, da so pred njim še štiri zahtevna leta, po katerih se bo poslovil od vodstva OKS. V njem bo deloval skupaj 16 let – osem kot podpredsednik in osem kot predsednik.
Leta 2022 bo sestopil z oblasti, saj je zdaj predsedovanje omejeno na dva mandata. Dotlej bo poskušal pri državnih in lokalnih oblasteh izposlovati več denarja za šport, marsikaj bo treba urediti znotraj športne družine. Med drugim ustaviti razprodajo ugleda slovenskih reprezentanc v kolektivnih športih, ki so še lani osvajale kolajne na velikih tekmovanjih (košarka, rokomet), letos pa ob poplavi odpovedi najboljših igralcev malodane mrknile s svetovnega zemljevida (predvsem nogomet).
OKS na te zgodbe nima neposrednega vpliva, je pa ena od njegovih nalog zaščititi interese slovenskega športa. »Nacionalne panožne zveze so avtonomne, to je treba upoštevati. Do tiste mere, ko je avtonomnost pozitivna. Prepričan sem, da so se določeni odmiki zgodili, ker se je, razen pri odbojki, posvečalo premalo pozornosti mlajšim. Drugje so neposrečene kadrovske menjave morda pripomogle tudi k uporu igralcev in odpovedi udeležbe. A gre predvsem za to, da obetavni igralci prezgodaj zapuščajo matične klube in domovino. Zdaj je prodaja igralcev nezakonita do 15. leta, razen v izjemnih primerih, kot je bil Dončićev. Po mojem bi moralo biti to nezakonito do 18. ali 21. leta. Nismo se še povsem uskladili, se bomo pa v tem mandatu. Nesprejemljivo je, da mladci, stari 16 ali 17 let, zapustijo okolje, ki jih je dotlej podpiralo. Upam, da bodo zveze to kritiko sprejele pozitivno. Mladih ne smemo prepuščati temu toku brez sankcij in jih poslati v svet, ne da bi posvojili nacionalni naboj. Srce moraš imeti za to, da si najprej član reprezentance. To je bila nekoč največja čast,« je povedal Gabrovec.
Zdi se, da imamo ponekod vse manj vrhunskih reprezentantov in vse več velikih tekmovanj. Slovenija bo med drugim v naslednjih petih letih gostila svetovna prvenstva v biatlonu, smučarskih poletih in nordijskem smučanju ter evropska prvenstva v odbojki, ženskem rokometu in nogometu reprezentanc do 21 let. Nekatera so plod dolgoročnega načrtnega dela na vseh ravneh, druga nimajo kritja v potencialu domače reprezentance za najvišje dosežke. »Kadar je miselnost taka, da ne boš uspešen, če ne boš imel velikega tekmovanja, se s tem ne strinjam. Moje stališče je, da mora organizacija velikih tekmovanj slediti rezultatom. Na njihov račun ne sme biti okrnjen športni program.
Veliko tekmovanje je lahko tudi polom za katero od panožnih zvez. Pri judu smo se tega lotevali premišljeno in v sozvočju z zmožnostmi naših najboljših tekmovalcev. Želimo, da zveze dobro premislijo, kako se promovirati, kaj jim bo to prineslo pri razvoju panoge. Lotevati se je treba le tistega, kar je mogoče izvesti in ima pozitivne učinke,« je sklenil Gabrovec.
Bogdan Gabrovec FOTO: Jože Suhadolnik
Športna volilna baza je očitno zadovoljna s prvimi štirimi leti vladanja nekdanjega predsednika Judo zveze Slovenije, drugače si je težko razlagati 98,6-odstotno podporo, čisto stotico je odnesel le en vzdržani glas. A 65-letni Gabrovec se zaveda, da so pred njim še štiri zahtevna leta, po katerih se bo poslovil od vodstva OKS. V njem bo deloval skupaj 16 let – osem kot podpredsednik in osem kot predsednik.
Leta 2022 bo sestopil z oblasti, saj je zdaj predsedovanje omejeno na dva mandata. Dotlej bo poskušal pri državnih in lokalnih oblasteh izposlovati več denarja za šport, marsikaj bo treba urediti znotraj športne družine. Med drugim ustaviti razprodajo ugleda slovenskih reprezentanc v kolektivnih športih, ki so še lani osvajale kolajne na velikih tekmovanjih (košarka, rokomet), letos pa ob poplavi odpovedi najboljših igralcev malodane mrknile s svetovnega zemljevida (predvsem nogomet).
Zaščititi interese slovenskega športa
OKS na te zgodbe nima neposrednega vpliva, je pa ena od njegovih nalog zaščititi interese slovenskega športa. »Nacionalne panožne zveze so avtonomne, to je treba upoštevati. Do tiste mere, ko je avtonomnost pozitivna. Prepričan sem, da so se določeni odmiki zgodili, ker se je, razen pri odbojki, posvečalo premalo pozornosti mlajšim. Drugje so neposrečene kadrovske menjave morda pripomogle tudi k uporu igralcev in odpovedi udeležbe. A gre predvsem za to, da obetavni igralci prezgodaj zapuščajo matične klube in domovino. Zdaj je prodaja igralcev nezakonita do 15. leta, razen v izjemnih primerih, kot je bil Dončićev. Po mojem bi moralo biti to nezakonito do 18. ali 21. leta. Nismo se še povsem uskladili, se bomo pa v tem mandatu. Nesprejemljivo je, da mladci, stari 16 ali 17 let, zapustijo okolje, ki jih je dotlej podpiralo. Upam, da bodo zveze to kritiko sprejele pozitivno. Mladih ne smemo prepuščati temu toku brez sankcij in jih poslati v svet, ne da bi posvojili nacionalni naboj. Srce moraš imeti za to, da si najprej član reprezentance. To je bila nekoč največja čast,« je povedal Gabrovec.
Zdi se, da imamo ponekod vse manj vrhunskih reprezentantov in vse več velikih tekmovanj. Slovenija bo med drugim v naslednjih petih letih gostila svetovna prvenstva v biatlonu, smučarskih poletih in nordijskem smučanju ter evropska prvenstva v odbojki, ženskem rokometu in nogometu reprezentanc do 21 let. Nekatera so plod dolgoročnega načrtnega dela na vseh ravneh, druga nimajo kritja v potencialu domače reprezentance za najvišje dosežke. »Kadar je miselnost taka, da ne boš uspešen, če ne boš imel velikega tekmovanja, se s tem ne strinjam. Moje stališče je, da mora organizacija velikih tekmovanj slediti rezultatom. Na njihov račun ne sme biti okrnjen športni program.
Veliko tekmovanje je lahko tudi polom za katero od panožnih zvez. Pri judu smo se tega lotevali premišljeno in v sozvočju z zmožnostmi naših najboljših tekmovalcev. Želimo, da zveze dobro premislijo, kako se promovirati, kaj jim bo to prineslo pri razvoju panoge. Lotevati se je treba le tistega, kar je mogoče izvesti in ima pozitivne učinke,« je sklenil Gabrovec.
