NOGOMET
Želi si vrnitve miru po 5. oktobru
Dušan Kosić se veseli jutrišnjega celjskega izziva v Armeniji.
Odpri galerijo
Tako kot za igralce Celja bo tudi za trenerja Dušana Kosića jutrišnja tekma v Armeniji prav posebna. FOTO: Jože Suhadolnik
Za slovenske nogometne prvake ni oddiha. Prvič doslej se v dolgi zgodovini celjskega kluba soočajo z zahtevnim bremenom posebnih izzivov kot v preteklosti, zdaj tudi v druščini prvakov iz drugih dežel. Tako se bodo jutri ob 16. uri v Jerevanu za vstop v sklepni krog kvalifikacij evropske lige pomerili z Araratom, prvakom Armenije, njihov trener Dušan Kosić pa se je ozrl tudi na zadnji derbi v Ljudskem vrtu z Mariborom (2:2).
Sobotna tekma v Ljudskem vrtu je bila ena bolj živahnih doslej v domači prvenstveni sezoni. Kako bi jo ocenili s svojega zornega kota?
»Res je bilo zanimivo in povrhu napeto do konca. S takšno točko v Mariboru ne morem biti nezadovoljen, res pa je, da smo dvakrat vodili. A misliti si, da se bo tekmec na domačem igrišču kar vdal, bi bilo utopično. Ni kaj, takšna tekma je dober temelj za nadaljevanje sezone z našega zornega kota.«
Bila je to najbrž kar najboljša predstava vašega moštva po koncu počitnic in seveda tistem nepozabnem julijskem večeru, ko je Celje prvič v dolgi zgodovini slavilo naslov državnega prvaka v nogometu.
»Najbrž bom kar prikimal tej oceni, četudi ni bilo vse brezhibno. Jasno pa je: lažje nam je uresničevati našo igro na takšni tekmi kot pa proti strnjeni obrambi nasprotnega moštva. Tudi za začetek doma proti Muri in nato z Domžalami nismo igrali tako slabo, a bilo je vseeno preveč napak.«
Ni pa to še tisto šampionsko Celje?
»Doslej v tej sezoni res še ni bilo. Morda je okolica pričakovala lažjo vrnitev na tisto raven, tudi za igralce in zame se je zdaj začelo novo obdobje. Ekipa je mlada, seveda je bila takšna tudi, ko je osvojila lovoriko. Verjamem pa, da se moji fantje zdaj že dobro zavedajo, da brez sprintanja in discipline ne moremo zmagovati. Tokrat sem že videl več sprintov kot v prejšnjih tednih, to me navdaja z optimizmom pred četrtkovim novim evropskim izzivom v Armeniji.«
Kako je dirkati po dveh tirih, domačem in evropskem?
»Poglejte, najprej smo poleti naredili en korak, zdaj spoznavamo naslednje stopnice. Večji je uspeh, večje so obveznosti. Veseli me, da imamo na splošno klub v dobrem stanju, spoznali smo se z izzivom dveh evropskih tekem, dejansko zdaj tu ni več slabih ekip.«
Ararat Jerevan?
»Prvak svoje države je. Bojevit in kot institucija z bogatimi izkušnjami tudi z evropske scene. Naša ekipa je drugačna, Celje se spoznava z vodilnimi moštvi drugih dežel, tudi zame je to novost, saj sem na trenerski klopi prvič postal državni prvak. Prvič dejansko to moštvo igra na dveh tirih, ki ste ju omenili, ni lahko, ne skrivam. Moramo biti zelo pragmatični, konkretni, prav takšni, kot smo bili na odločilnih tekmah prejšnjega domačega prvenstva. Takrat smo izkoristili sleherno ponujeno priložnost. Hkrati pa že težko čakam na 5. oktober, ko verjamem, da se bo s končanim prestopnim rokom v klub vrnil mir. Vse te govorice in razmišljanja o morebitnih spremembah pri moštvu terjajo davek pri zbranosti, tudi to je razlog, da na igrišču nismo bili več podobni sami sebi.«
Sobotna tekma v Ljudskem vrtu je bila ena bolj živahnih doslej v domači prvenstveni sezoni. Kako bi jo ocenili s svojega zornega kota?
»Res je bilo zanimivo in povrhu napeto do konca. S takšno točko v Mariboru ne morem biti nezadovoljen, res pa je, da smo dvakrat vodili. A misliti si, da se bo tekmec na domačem igrišču kar vdal, bi bilo utopično. Ni kaj, takšna tekma je dober temelj za nadaljevanje sezone z našega zornega kota.«
Bila je to najbrž kar najboljša predstava vašega moštva po koncu počitnic in seveda tistem nepozabnem julijskem večeru, ko je Celje prvič v dolgi zgodovini slavilo naslov državnega prvaka v nogometu.
»Najbrž bom kar prikimal tej oceni, četudi ni bilo vse brezhibno. Jasno pa je: lažje nam je uresničevati našo igro na takšni tekmi kot pa proti strnjeni obrambi nasprotnega moštva. Tudi za začetek doma proti Muri in nato z Domžalami nismo igrali tako slabo, a bilo je vseeno preveč napak.«
Ni pa to še tisto šampionsko Celje?
»Doslej v tej sezoni res še ni bilo. Morda je okolica pričakovala lažjo vrnitev na tisto raven, tudi za igralce in zame se je zdaj začelo novo obdobje. Ekipa je mlada, seveda je bila takšna tudi, ko je osvojila lovoriko. Verjamem pa, da se moji fantje zdaj že dobro zavedajo, da brez sprintanja in discipline ne moremo zmagovati. Tokrat sem že videl več sprintov kot v prejšnjih tednih, to me navdaja z optimizmom pred četrtkovim novim evropskim izzivom v Armeniji.«
Kako je dirkati po dveh tirih, domačem in evropskem?
»Poglejte, najprej smo poleti naredili en korak, zdaj spoznavamo naslednje stopnice. Večji je uspeh, večje so obveznosti. Veseli me, da imamo na splošno klub v dobrem stanju, spoznali smo se z izzivom dveh evropskih tekem, dejansko zdaj tu ni več slabih ekip.«
Ararat Jerevan?
»Prvak svoje države je. Bojevit in kot institucija z bogatimi izkušnjami tudi z evropske scene. Naša ekipa je drugačna, Celje se spoznava z vodilnimi moštvi drugih dežel, tudi zame je to novost, saj sem na trenerski klopi prvič postal državni prvak. Prvič dejansko to moštvo igra na dveh tirih, ki ste ju omenili, ni lahko, ne skrivam. Moramo biti zelo pragmatični, konkretni, prav takšni, kot smo bili na odločilnih tekmah prejšnjega domačega prvenstva. Takrat smo izkoristili sleherno ponujeno priložnost. Hkrati pa že težko čakam na 5. oktober, ko verjamem, da se bo s končanim prestopnim rokom v klub vrnil mir. Vse te govorice in razmišljanja o morebitnih spremembah pri moštvu terjajo davek pri zbranosti, tudi to je razlog, da na igrišču nismo bili več podobni sami sebi.«
