Želijo si Maribor in gledalce
Ker v tej sezoni za biatlonsko karavano v svetovnem pokalu ni tradicionalne decembrske postaje na Pokljuki, ta zadnji mesec v letu pri nas mineva brez spektakla na snegu. Povsem drugače pa bo že januarja. In to prav kmalu: 8. in 9. bo napočil čas za smučarske lisičke. Te seveda upajo, da se jim ne bo treba seliti iz svojega pohorskega brloga, kar se je v zadnjih letih kar prepogosto dogajalo.
Tradicija tekmovanja najboljših smučark na svetu je tu izjemna, prihajajoča Zlata lisica bo že 58. po vrsti! Tista v prejšnji zimi je gostovala v Kranjski Gori, a tam se je zlasti naša vodilna veleslalomistka Meta Hrovat počutila imenitno in domala pred pragom domače hiše v Podkorenu – tako kot že eno leto prej – prismučala na stopničke: osvojila je 3. mesto. Zmagala je v obeh tekmovalnih dneh Italijanka Marta Bassino. Seveda pa nobena od omenjenih deklet ni mogla občutiti popolnega veselja, saj ob progi in v ciljnem prostoru ni bilo nikogar z izjemo uradnih oseb prireditve in poročevalcev. Takšna je bila pač usoda prejšnje tekmovalne sezone v smučarskih panogah.
Toda zadnji dnevi glede Zlate lisice 2022 ponujajo nova ugibanja o številu gledalcev pod bodisi pohorsko bodisi nadomestno podkorensko strmino. Letošnje zgodnje padavine z nižjimi temperaturami prirediteljem sicer napovedujejo več optimizma, da bi lisičke lahko vendarle ostale v pohorskem brlogu.
»Kako pa bo z obiskom gledalcev, dejansko še ne vemo. Obenem se zavedam, da to ni preprosta zgodba, gre namreč za prireditev na prostem, kjer ni stadionske ali dvoranske podobe s tribunami okrog tekmovalnega prostora, da bi lahko zagotovili ustrezen prazen prostor oz. sedež med dvema obiskovalcema,« si je na jasnem dolgoletni sekretar ene od dveh največjih prireditev v alpskem smučanju pri nas Srečo Vilar. Za tisti drugi spektakel tehničnih disciplin – pokal Vitranc v Kranjski Gori – je še dovolj časa, do sredine marca.
Še štiri mrzle noči
Vzneseni mariborski prireditelji ne ugibajo le o obiskovalcih, temveč tudi o razmerah za tekmo. Te jim zdaj že večkrat niso bile naklonjene, zima zadnjih let nikakor ni bila niti ostra niti radodarna s snegom kot nekoč. Tokrat pa se je že v prvi polovici decembra Maribor prebudil v snežno jutro, četudi ohranja značilnost prireditelja na koledarju alpskega smučanja z najnižjo nadmorsko višino.
»Zdaj je tako, da je na spodnjem delu proge od 13 do 15 cm snega, približno 20 pa ga je od Trikotne jase do štartne hišice. Od mednarodne zveze smo dobili še dva snežna topova, na delu proge imamo tudi podlago, ki smo jo pripravili s snegom iz tovarne. Potrebovali pa bi še štiri mrzle noči za popolno ureditev tekmovalne proge,« pravi Vilar in v teh dneh, torej dobre tri tedne pred začetkom predstave, še ne zganja nikakršnega preplaha.
Povrhu je zelo zadovoljen, da je za tekmo med posameznimi reprezentancami še več zanimanja kot v preteklosti, kar ne preseneča, saj bo to za žensko karavano v slalomu in veleslalomu ena zadnjih tekmovalnih preizkušenj pred osrednjo etapo sezone – olimpijskimi igrami na Kitajskem. Slalomistke – med njimi sta zdaj pod slovenskim drobnogledom predvsem hitri Primorki Ana Bucik in Andreja Slokar – se bodo v Maribor preselile neposredno s prejšnje tekme v bližnjem Zagrebu (4. januar).
