Zgodbe, kot jih piše le maraton

Ničkolikokrat, pa vendar vedno znova z zanosom povedana ali prebrana legenda pripoveduje, da naj bi se prvi maratonski tek zgodil v Grčiji, avgusta ali septembra leta 490 pred našim štetjem. Takrat naj bi sel Filipid pritekel z Maratonskega polja do Aten in oznanil zmago Grkov nad Perzijci; potem naj bi se zgrudil mrtev, kar legendo naredi še veliko bolj privlačno.

Prvi naj bi zgodbo zapisal starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik Plutarh v prvem stoletju našega štetja.

Nikoli ne bomo izvedeli, ali je bilo res tako ali ne, zagotovo pa je legenda prva od mnogih, ki maraton delajo tako poseben.

Ne le zaradi teka na 41 kilometrov in 192 metrov, ampak tudi zaradi zgodb, ki se spletajo okoli njega.

Vsakdo, ki si bo obul tekaške čevlje z željo, da bi pretekel maraton, se bo – hote ali nehote – pomešal z nešteto legendami, zgodbami, ki ga bodo spodbudile, da bo na svoji poti laže vztrajal.

Nekatere med njimi so zbrali tisti, ki oblikujejo spletne zapise.

1. Prvi maraton na olimpijskih igrah se je zgodil leta 1896 v Grčiji, vendar je bila razdalja drugačna, določili so jo leta 1921. V Grčiji so tekli od maratonskega mostu do olimpijskega stadiona v Atenah.
2. Dolžina tega tekmovanja je bila 39,9 kilometra.
3. Prvi zmagovalec je bil Grk Spiridon Louis.
4. Prva ženska, ki je postala olimpijska zmagovalka, je bila Američanka Joan Benoit.
5. Bilo je leta 1984 v Los Angelesu.
6. Najstarejši organizirani vsakoletni maraton na svetu je bostonski.
7. Prvi je bil 1987. leta.
8. Eden najbolj zabavnih je svetovni maraton Walta Disneyja, ki poteka seveda v Disneylandu.
9. Eden najnapornejših je tisti po Kitajskem zidu, preteči in preplezati je treba 5164 stopnic.
10. Na lanskem maratonu v Berlinu je kenijski tekač, 33-letni Eliud Kipchoge, postavil svetovni rekord.
11. Svetovni rekord znaša 2:01:39. Eliud Kipchoge je tudi prvi, ki je tekel maraton pod dvema urama. 1:59:40, pred kratkim na Dunaju, vendar zaradi načina dosega rekorda le-ta ni priznan kot svetovni rekord.
12. Med ženskami je svetovni rekord pred kratkim v Chicagu postavila Kenijka Brigid Kosgei.
13. Najboljši ženski čas je zdaj 2:14:04.
14. Najstarejši maratonec je Fauja Singh (rojen 1. aprila 1911), ki je pri sto letih za razdaljo potreboval 8 ur, 11 minut in 6 sekund.
15. Med ženskami je najstarejša maratonka 92-letna Gladys Burrill.
16. Leta 2011 je Belgijec Stefaan Engels vsak dan v letu pretekel maraton in jih skupno zbral 1401.
17. Najpočasnejši maratonec je tekel v dober namen, Lloyd Scott, ki je korakal v v 50-kilogramski potapljaški obleki in končal v petih dneh in osmih urah.
18. Najhladnejši maraton je tisti, s katerim je opravil Rus Boris Fjodorov, ki je tekel pri minus 38 stopinjah v ruski republiki Saha (Jakutija).
19. Na Bostonskem maratonu 1905. leta so tekli pri malenkost manj kot 38 stopinjah.
20. Najtežji maraton na svetu je verjetno Jungfrau v Švici, tekači se morajo povzpeti tudi na skoraj 2000 metrov.
21. Eden izmed 200.000 maratoncev bo med maratonskim tekom izkusil nenadni zastoj srca.
22. Eden izmed 50.000 tekačev bo doživel močan srčni napad.
23. V študiji, objavljeni v New England Journal of Medicine, ki je zajemala 10,9 milijona tekačev, ki so tekli maratone in polmaratone med letoma 2000 in 2010, je samo eden od 259.000 maratoncev umrl zaradi težav s srcem.
24. V ZDA je preteklo maraton približno pol odstotka Američanov.
25. Najvišji je maraton Everest, ki se začne 5100 metrov visoko. Potem se k sreči spušča.
26. Najbolj »popustljiv« je Marathon du medoc v Franciji, ki se začne s požirkom vina, nato pa se potika med vinogradi, kjer je 22 okrepčevalnih postaj, 21 gastronomskih točk in na koncu še stometrska rdeča preproga.
27. Najbolj množičen maraton doslej je bil v New Yorku leta 2013, ko je teklo 50.740 udeležencev.
28. Patrick Finney je leta 1988 zbolel za multiplo sklerozo in ni mogel hoditi, toda z močjo volje, zdravljenja in zdravil se je ponovno postavil na noge in čez nekaj let postal prvi človek s tako boleznijo, ki je pretekel 50 maratonov v 50 državah.
29. Prvi zmagovalec slovitega Bostonskega maratona je bil John Mc Dermott, tekel je 2:55:10. Drugouvrščeni je zaostal za sedem minut.
30. Edini, ki je kadar koli ubranil zmago v Bostonu več kot enkrat, je Clarence de Mar, ki je zmagal petkrat.
31. John Kelly je v Bostonu tekel 61-krat in končal 58-krat. In celo dvakrat zmagal.
32. Denarne nagrade v Bostonu so uvedli leta 1956.
33. Prva taka nagrada v Bostonu je bila 60.000 dolarjev in osebni avto mercedes.
34. Leta 1980 je v Bostonu tekla Rosie Ruiz in zmagala v svoji skupini, potem pa so ji zmago odvzeli, saj je priča videla, da je čakala na tekače ob progi in ni pretekla celotne razdalje.
35. Ljubiteljski tekač, ki se na maraton pripravlja 22 tednov, bo za trening pred nastopom pretekel 965 kilometrov.
36. Vrhunski tekač, ki se pripravlja na maraton, preteče 160 kilometrov na teden.
37. To je malo manj kot 23 kilometrov na dan.
38. Etiopski tekač Abebe Bikila, dvakratni olimpijski zmagovalec v maratonu, je tekel bosonog – kar seveda nima nikakršne povezave z bosonogim tekom, kot ga poznamo danes.
39. Bosonogi tek bi bil učinkovit, če bi živeli kot naši daljni predniki ali če bi tekli v osrednji Afriki ali Keniji, po mehkem. Toda tako kot smo se morali prilagoditi napredku civilizacije, smo se morali tudi sodobni obutvi, pravijo strokovnjaki.
40. Človek, težek približno 70 kilogramov, med maratonom pokuri 26.000 kalorij.
41. Najbolj tipične maratonske poškodbe so sindrom iliotibialnega traktusa – to je vezivni snop na zunanji strani stegna – po zunanji strani kvadratusa (po novem vemo, da ima šest glav), vnetje vezivnih struktur na podplatu, tekaško koleno – kot opišemo vse vrste težav na kolenu pri tistih, ki tečejo, vnetje pokostnice oziroma tisto, kar spada pod to, in vnetje Ahilove tetive.
42. Leta 1977 je bila pristopnina na maraton v Čikagu pet dolarjev, zdaj pa je 145 za Američane in 170 za tekače iz tujine.
43. Leta 2013 je na Londonskem maratonu kar 74 odstotkov tekačev teklo v dobrodelne namene in zbrali so 58 milijonov evrov.
44. Na isti prireditvi je bilo glede na poklic največ učiteljev in tistih, ki izobražujejo druge – kot tudi leto prej.
45. Po priporočilih American Council of Sport Medicine naj bi tekači pili že od začetka in v enakih presledkih, da nadomestijo z znojenjem porabljeno tekočino.
46. Na univerzi Loyola so odkrili, da 36 odstotkov tekačev pije takrat, ko so si zamislili, devet odstotkov pa čim večkrat.
47. Veliko najboljših tekačev priteče v cilj sedemodstotno dehidriranih, so raziskali dietetiki.
48. Tipično prehrano maratonca sestavlja 60 odstotkov ogljikovih hidratov, 25 odstotkov beljakovin in 10 odstotkov maščob.
49. Strokovnjaki priporočajo, da med maratonskim tekom zaužijete od 400 do 800 mililitrov tekočine na uro.
50. Stroka priporoča, da na vsakih 45 minut zaužijete energijski gel.
51. Najbolj slikovit na svetu je Maraton dveh oceanov v Južni Afriki.
52. Največji maratoni na svetu so newyorški, bostonski, čikaški, berlinski, londonski in tokijski.
53. Leta 1984 je na olimpijskih igrah tekel maratonec s Haitija, Dieudonne LaMothe, in končal zadnji. Kasneje je povedal, da mu je služabnik haitijskega diktatorja Francoisa Duvalierja zagrozil, da ga bo ubil, če ne pride do cilja.
54. Med tekači na dolge proge je najbolj priljubljen prigrizek banana.
55. Leta 2013 je bilo samo v ZDA in Kanadi razpisanih 722 maratonov.
56. Najvišja pristojbina za maraton je v New Yorku, in sicer 266 dolarjev.
57. V Severni Ameriki je leta 2012 529.000 maratoncev prišlo skozi cilj.
58. Človek je najbolj vzdržljivo bitje na planetu, bolj kot vsaka žival.
59. Sir Ranulph Fiennes je v sedmih dneh pretekel sedem maratonov na sedmih celinah – to je storil po srčnem napadu, z bypassom.
60. Na Japonskem naj bi bili menihi, ki morajo sto dni zapored preteči maratonsko razdaljo – sedem let zapored ali pa storijo samomor.
61. Leta 1977 je newyorški maraton pretekel osemletnik.
62. Povprečni maratonci so povprečno ali malo manj visoki od vse populacije, sprinterji pa so praviloma visoki.
63. Prvi ženski rekord na maratonski razdalji je bil postavljen leta 1926, Violet Percy je tekla 3:40:22.
64. Med moškimi je prvi najhitrejši izmerjen čas leta 1908 zapisal Johnny Hayes. 2:55:11!
65. Povprečen čas ženske maratonke v cilju je 4:59:28.
66. Večina maratoncev za vadbo uporablja dva para copatov.
67. Geografsko najsevernejši maraton na svetu naj bi bil North Pole Marathon, ki so ga poimenovali tudi za najbolj mrzlega.
68. Najjužnejši maraton je na Antarktiki, kjer je običajna temperatura minus 15 stopinj.
69. Največ srčnih zastojev med maratonom in po njem je pri moških, starih 49 let.
70. Za zdravje je najnevarnejših zadnjih pet kilometrov maratona. V raziskavi, opravljeni med letoma 1976 in 2009, so ugotovili, da se tri četrtine srčnih zastojev zgodi po 24. kilometru, polovica pa med 37. kilometrom in ciljem.
71. Teoretično je možnost nenadnega srčnega zastoja majhna, toda če ni pravočasne pomoči, se možnost smrti poveča za 95 odstotkov.
72. Vsaka minuta brez defibrilatorja pomeni 10 odstotkov manjšo možnost preživetja.
73. Vsak dober maratonski program vadbe bi moral vključevati vrhunec pripravljenosti vsaj tri tedne pred tekmovanjem.
74. Popularni »karbolouding« pomeni povečanje vnosa ogljikovih hidratov za 10 do 20 odstotkov. To se mora seveda zgoditi nekaj dni pred tekmovanjem.
75. Raziskave so pokazale, da je najpogostejši vzrok, da se med maratonom »zaletiš v zid«, pomanjkanje glikogena v mišicah. Tekači imajo normalno zalogo glikogena za 20 kilometrov teka, s pravilno prehrano pa se »zid« pomakne na 23. ali 41. kilometer.
76. Možnost, da bi človek umrl med nastopom na maratonu, je manjša, kot da bi preminil med vožnjo s kanujem (1 : 10.000), igranjem ameriškega nogometa (1 : 50.000), kolesarjenjem (1 : 140.000) ali planinarjenjem (1 : 1750).
77. Nemka Christine Schroeder je leta 2011 zmagala na kar 44 maratonih.
78. Američan Jim Pearson nosi naslov tekača z največ zmagami na enem maratonu. Med letoma 1970 in 1991 je na maratonu Birch Bay zmagal 16-krat.
79. Chuck Engle je edini tekač, ki je zmagal na maratonu v vseh 50 ameriških zveznih državah.
80. Tudi nam znani ekstremni tekač Dean Karnazes je tekel v 50 dneh 50 maratonov.
81. To mu je uspelo v 50 zaporednih dneh.
82. Najbolj priljubljen mesec za maraton je po vsem svetu oktober, tudi v Ljubljani.
83. Prvi maraton v Ljubljani je bil 27. oktobra 1996.
84. Med moškimi je zmagal Roman Kejžar z 2:20:12.
85. Helena Javornik je slavila med ženskami z 2:37:58.
86. Leta 2001 je v Ljubljani na maratonski razdalji slavila znana slovenska zdravnica Nada Rotovnik Kozjek. Verjetno je najbolj znana »civilna« oseba, ki je slavila v Ljubljani.
87. Larry Macon je tisti, ki je v koledarskem letu pretekel največ maratonov – 157.
88. Kitajec Xu Zhenjun je najhitreje vzvratno tekajoči maratonec, v Pekingu je do cilja potreboval 3:43:39 – ni slabo niti za »normalne«.
89. Najmlajši tekač naj bi bil po znanih podatkih Budhia Singh, ki je pri štirih letih tekel maraton in jih nato končal blizu 50.
90. Maratonski tek ni škodljiv za srce zdravih posameznikov.
91. Maratonski tek je največji stres za imunski sistem in mišice, za srce in kosti pa ima različne koristi.
92. Maratonci, ki med tekom shujšajo, največkrat izboljšajo svoj rezultat.
93. Zaužitje preveč vode lahko povzroči pomanjkanje natrija v telesu in hipotermijo.
94. Med vadbo maratona ženske pogosteje kot moški ohranjajo siceršnjo težo ali pa se celo zredijo. V raziskavi, v kateri je sodelovalo 64 tekačev obeh spolov, jih 78 odstotkov ni opazilo spremembe v teži, 11 odstotkov jih je shujšalo in 11 odstotkov se zredilo. Skoraj vsi, ki so se zredili, so bile – ženske.
95. Najbolj dramatičen konec maratonskega teka je bil leta 1908, ko je italijanski olimpijec maratonec Dorando Pietri končal na prvem mestu, a je bil kasneje diskvalificiran, ker so mu sodniki pomagali, saj je v zadnjih nekaj kilometrih padel kar petkrat.
96. Poseben maraton, na 200 metrih pod morsko gladino v dolini Jordan, je Tiberijev, ki velja za najnižjega na svetu.
97. Prvi maraton v vesolju: britanski astronavt Tim Peake je aprila 2016 pretekel londonski maraton v vesolju.
98. Zmaga Emila Zatopka na maratonu na helsinških olimpijskih igrah leta 1952 je ob zlatih medaljah na 10.000 in 5000 metrov izjemen trojček in zelo težko ponovljiv.
99. Na olimpijskih igrah v Sydneyu si je slovenski maratonec Roman Kejžar želel, da bi ga ugriznil pes in bi lahko odstopil, tako vroče je bilo, pravi urbana legenda.
100. Če ne pretečeš maratona in si tekač, ki bi ga lahko, ti bo kasneje, ko boš onemogel, morda žal, da ga nisi.