Zidane bo kot trener še boljši kot igralec
Francoski novinar Frédéric Hermel spisal knjigo o francoski nogometni ikoni. Tesni prijatelj Pepa Guardiole bo nekoč selektor izbrane vrste galskih petelinov.
Odpri galerijo
Zinedine Zidane je nogometno zgodovino že pisal kot igralec, zdaj jo kot trener. FOTO: Marcelo Del Pozo/Reuters
Ko gre za enega najbolj znanih predstavnikov berberskega naroda iz Kabilije v severni Alžiriji v zgodovini, sploh pa v športnem svetu, ne preseneča, da ima vsaka njegova poteza ali beseda svojo težo in odziv. Z uspehi in tudi kontroverznimi potezami si je pač ustvaril neizbrisen položaj v športu velike, iz kolonij črpajoče, francoske republike. Zinedine Zidane je vlogi svetovnega nogometnega zvezdnika zdaj dodal še trenersko izkušnjo, ker gre za enega največjih na svetu, pa je tudi klub, celo edini, ki ga je doslej strokovno vodil, tisti najvišjega ranga.
Real iz Madrida zdaj vadi in vodi že v svojem drugem mandatu, prvi je bil med letoma 2016 in 2018, svojega drugega je po zamenjavi Santiaga Solarija začel 11. marca 2019. Svoj staž pri belem baletu je začel kot športni direktor, bil je pomočnik glavnega trenerja Carla Ancelottija, leta 2014 je postal glavni trener drugega moštva kraljevega kluba, Real Madrida Castille. Ker je tudi njegov čelni udarec Italijanu Marcu Materazziju v finalu svetovnega prvenstva leta 2006 šel v zgodovinske letopise, ne preseneča, da je Zizou nadvse zanimiva osebnost za biografije.
Tako je zdaj francoski novinar Frédéric Hermel spisal knjižno delo z naslovom Zidane, v katerem mrgoli zanimivosti. Dolgoletni medijski spremljevalec svetovnega prvaka iz leta 1998 začne z anekdoto, ko se je po razglasitvi najboljših za nagrado zlata žoga z letalom vračal v družbi Zidana in še enega velikana Alfreda Di Stefana. »Bojim se, da bodo moji otroci postali idiotki,« je takrat priznal ZZ v pogovoru o splošnih življenjskih stvareh. »Takrat sem spoznal strah in skrb svetovno znanega nogometaša, da kot oče zavaruje svoje otroke in jih pouči o vrednotah v življenju,« je Hermel zdaj spisal o Zidanu, ki ima štiri sinove.
»Menim tudi, da bo kot trener še boljši, kot je že bil kot igralec. Pri 48 letih še ima čas, v štirih letih pa je osvojil že deset lovorik. Kot strokovnjak bo tudi še napredoval. Njegovo delo je kot tisto duhovnika, zjutraj prvi pride v Realovo vadbeno središče, zadnji odide. A uživa v tem poslu, rad je v igralski družbi. Ko bo končal trenerski cikel pri Realu, si bo vzel nekaj počitka, nato bo selektor francoske nogometne reprezentance. Trener bo vse dotlej, dokler mu ta posel ne bo postal dolgočasen,« je dodal Hermel. O klubski pripadnosti Zidana, rojen je bil v Marseillu, seveda ni nobenega dvoma.
»Goreč navijač Olympique Marseilla je, ne vidim ga kot trenerja Paris Saint-Germaina. Morebiti ga bo pot vodila tudi v druge velikane, denimo v Juventus ali Bayern. A Zidane nikoli tako dolgoročno ne pogleduje v prihodnost. Če pa bi denimo prevzel münchenski klub, bi stopil po poti svojega zelo dobrega prijatelja Pepa Guardiole. Ko je bil Zinedine v procesu šolanja za pridobitev trenerske licence, je tri dni preživel v Münchnu in opazoval Guardiolovo delo,« je Frédéric Hermel še razgrnil zanimivosti iz knjige o velikanu.
Ta je denimo po izključitvi v finalu SP, Materazzi mu je žalil sestro, med drugim dejal, da raje umre, kot da se opraviči. Od 14 izključitev v karieri, jih je bilo 12 zaradi provokacij, to sicer ni opravičilo ali razlaga za njegove poteze, a kaže na njegovo strast, nrav in kipečo kri franconske ikone berberskega rodu.
Real iz Madrida zdaj vadi in vodi že v svojem drugem mandatu, prvi je bil med letoma 2016 in 2018, svojega drugega je po zamenjavi Santiaga Solarija začel 11. marca 2019. Svoj staž pri belem baletu je začel kot športni direktor, bil je pomočnik glavnega trenerja Carla Ancelottija, leta 2014 je postal glavni trener drugega moštva kraljevega kluba, Real Madrida Castille. Ker je tudi njegov čelni udarec Italijanu Marcu Materazziju v finalu svetovnega prvenstva leta 2006 šel v zgodovinske letopise, ne preseneča, da je Zizou nadvse zanimiva osebnost za biografije.
Tako je zdaj francoski novinar Frédéric Hermel spisal knjižno delo z naslovom Zidane, v katerem mrgoli zanimivosti. Dolgoletni medijski spremljevalec svetovnega prvaka iz leta 1998 začne z anekdoto, ko se je po razglasitvi najboljših za nagrado zlata žoga z letalom vračal v družbi Zidana in še enega velikana Alfreda Di Stefana. »Bojim se, da bodo moji otroci postali idiotki,« je takrat priznal ZZ v pogovoru o splošnih življenjskih stvareh. »Takrat sem spoznal strah in skrb svetovno znanega nogometaša, da kot oče zavaruje svoje otroke in jih pouči o vrednotah v življenju,« je Hermel zdaj spisal o Zidanu, ki ima štiri sinove.
Nogometni duhovnik
»Menim tudi, da bo kot trener še boljši, kot je že bil kot igralec. Pri 48 letih še ima čas, v štirih letih pa je osvojil že deset lovorik. Kot strokovnjak bo tudi še napredoval. Njegovo delo je kot tisto duhovnika, zjutraj prvi pride v Realovo vadbeno središče, zadnji odide. A uživa v tem poslu, rad je v igralski družbi. Ko bo končal trenerski cikel pri Realu, si bo vzel nekaj počitka, nato bo selektor francoske nogometne reprezentance. Trener bo vse dotlej, dokler mu ta posel ne bo postal dolgočasen,« je dodal Hermel. O klubski pripadnosti Zidana, rojen je bil v Marseillu, seveda ni nobenega dvoma.
»Goreč navijač Olympique Marseilla je, ne vidim ga kot trenerja Paris Saint-Germaina. Morebiti ga bo pot vodila tudi v druge velikane, denimo v Juventus ali Bayern. A Zidane nikoli tako dolgoročno ne pogleduje v prihodnost. Če pa bi denimo prevzel münchenski klub, bi stopil po poti svojega zelo dobrega prijatelja Pepa Guardiole. Ko je bil Zinedine v procesu šolanja za pridobitev trenerske licence, je tri dni preživel v Münchnu in opazoval Guardiolovo delo,« je Frédéric Hermel še razgrnil zanimivosti iz knjige o velikanu.
Ta je denimo po izključitvi v finalu SP, Materazzi mu je žalil sestro, med drugim dejal, da raje umre, kot da se opraviči. Od 14 izključitev v karieri, jih je bilo 12 zaradi provokacij, to sicer ni opravičilo ali razlaga za njegove poteze, a kaže na njegovo strast, nrav in kipečo kri franconske ikone berberskega rodu.
