Žiga Jeglič: Najprej obstanek, nato v novo hišo
Že več kot desetletje je znano, da je Žiga Jeglič med vodilnimi aduti slovenske hokejske reprezentance. Tako je tudi v pričakovanju letošnjega svetovnega prvenstva, ko se bo s soigralci po dolgih šestih let spet predstavil na tekmovanju elitnega razreda, obenem je minilo tudi dobrih pet let od zadnjega nastopa risov na olimpijskem turnirju. Pred zadnjimi pripravljalnimi preizkušnjami v Budimpešti in Københavnu smo se pogovarjali s tem odličnim napadalcem.
Žiga, v teh dneh priprav na Bledu in tudi na nekaterih zadnjih tekmah se je zdelo, da ste s s klubskima soigralcema Janom Urbasom in Miho Verličem zares dobro uigrani, kajne?
»Nedvomno je naša prednost, da igramo vso sezono skupaj, in ko pridemo na priprave izbrane vrste, ne potrebujemo veliko časa za uigravanje. Pravzaprav le nadaljujemo po začrtani poti. Vsi trije uživamo v igri, pa tudi sicer se jedro reprezentance med seboj dobro pozna.«
Dolga je že vaša osebna zgodba med risi. Kakšni so spomini na vsa velika tekmovanja v zadnjem ducatu let?
»Ha, prav posebna. Vedno mi je bilo super igrati v elitnem razredu, res pa je, da s soigralci še nikdar nismo obstali med najboljšimi. Zato je zdaj v pričakovanju tekem v Latviji to izjemen izziv. Res pa je tudi, da kadarkoli sem igral v skupini B, smo se uvrstili v višji razred. Zdaj je res napočil čas, da strnemo vso energijo skupaj za uspeh tudi med elito.«
Kaj pa dve tekmi ob gostovanju reprezentance v Budimpešti?
»Prav koristni sta. Madžari igrajo drugače kot denimo Francozi, s katerimi smo se pomerili nazadnje. Slednji so namreč napadalni, naši vzhodni sosedje, kot se jih spominjam s prejšnjih tekem, pa se čvrsto postavijo v svoji tretjini in čakajo na priložnost. Seveda sem si na jasnem, da bomo na prvenstvu igrali proti močnim in agresivnim ekipam, pomembno pa je privajanje na različne sloge igre. Nikdar ne veš, v katero smer se bo zasukala tekma.«
Je pa nenavadno igrati v prazni dvorani, kajne? No, že v četrtek bo v veličastni areni z 20.000 sedeži drugače, saj bo živahno na tribunah. Tik pred SP pa bo v Budimpešti gostovala še Kanada ...
»To bo zares spektakel, za nas pa je prva tekma, ki so jo za javnost zaprli, kar nenavadna. Vrnila nas je v obdobje pandemije koronavirusa, ko smo igrali brez gledalcev. Edino spodbudo v tem primeru ponujajo soigralci in člani štaba s klopi, dobrodošel je sleherni njihov nasvet, saj na ledu marsičesa ne vidimo takoj.«
Z vami sicer ne bo na prvenstvu Anžeta Kopitarja, mnogim spremljevalcem njegovih nastopov v NHL je kar hudo ob slovesu njegovega moštva od sezone že v 1. krogu ...
»Res mi ga je bilo žal, ker tako dobre sezone ni kronal z vidnejšim dosežkom moštva v končnici. Toda ta je res kruta, pa tudi sistem po skupinah mi ne gre vedno v račun. O tem so mi pripovedovali tudi soigralci iz Severne Amerike v mojem nemškem klubu.«
Kaj pa, ko boste med poletjem doma? Kolikor vemo, bo vaša nova hiša počasi dobila streho ...
»Ha-ha, drži. V Smledniku bo odslej naš novi družinski dom.«
In blizu je tudi igrišče za golf?
»Prav imate. Uživam v golfu, rad ga igram tudi v Bremerhavnu in okolici, kadar mi to dovoli čas.«
