Žiga Jelar občutke zlil na papir in dodal pozitivnost

Žiga Jelar se je v soboto z 2. mestom na letalnici v Oberstdorfu veselil svojih drugih (posamičnih) stopničk v svetovnem pokalu. Ker so ga od jeseni spremljale številne težave, je bil 24-letni smučarski skakalec iz Sp. Besnice pri Kranju ob svojem podvigu vidno ganjen. Čustev bo ogromno tudi v Planici.

Z odličnimi poleti v Nemčiji ste presenetili mnoge. Tudi sebe?

»Kar zadeva rezultate, sem bil morda res presenečen nad njimi, glede samih nastopov pa ne, saj sem že pred odhodom v Nemčijo skakal zelo dobro. Bilo je le vprašanje časa, kdaj bom lahko posegel po najvišjih mestih. Navsezadnje sem na drugi tekmi v Oberstdorfu naredil napako, pa sem bil še vedno četrti. To je tisto, kar ti da še dodatno spodbudo.«

Ali vas je podžgala tudi neuvrstitev med slovensko šesterico za svetovno prvenstvo v poletih v Vikersundu?

»Priznam, da sem bil razočaran, a sem to sam pri sebi hitro predelal. Zaradi tega se nisem ustavil, ampak sem šel še z večjim zagonom naprej.«

Sem videl dobro, da ste si po drugem mestu obrisali solze?

»Da, zares so mi pritekle iz oči, pred katerimi se mi je zavrtel film celotne sezone. Spomnil sem se, kaj vse sem moral prestati, da sem spet prišel na vrh. Ko sem se po prebolelem covidu-19 decembra po 43 dneh vrnil na trening, sem se ves tresel. Težko sem delal vaje, ki sem jih pred okužbo izvajal brez težav. Potem mi lep čas ni steklo, nisem imel možnosti, da bi preizkušal smuči in tekmovalne drese. V Titisee-Neustadtu sem imel težave še z okovjem, tako da so se slabe stvari kar kopičile. Ko so reprezentančni kolegi odpotovali na olimpijske igre, sem se odpravil po nov zagon v celinski pokal. Potem mi je vendarle steklo. V Lahtiju sem se nato veselil ekipnega drugega mesta, bil deveti na posamični tekmi in osvajal točke tudi na norveški turneji, čeprav se na koncu nisem najbolje spoprijateljil s skakalnico v Oslu. A vedel sem, da znam še vedno dobro skakati, zato sem še naprej verjel vase.«

Z 2. mestom ste izenačili svojo najboljšo uvrstitev iz Lillehammerja 2020. Katero vam pomeni več?

»Vsake stopničke imajo svojo zgodbo, zaradi česar bi jih težko primerjal med seboj. Zadnje so tiste, ki ti najbolj ostanejo v spominu, a prve so le prve. Oboje mi pomenijo zelo veliko.«

V Planici je še nekaj v igri, kajne?

»Da, mali kristalni globus. A nimam nobenih rezultatskih ciljev niti osebnega rekorda ne lovim. Poskušal bom pokazati svoje najboljše polete, se potrudil odpraviti malenkostne napake, ki so mi morda v Oberstdorfu odnesle zmago na prvi tekmi in stopničke na drugi.«

Pred dnevi ste izdali novo pesem. Ali ste si zaradi Planice izbrali ta datum?

»Da, izdal sem svojo peto pesem z naslovom Odpri oči. Zakaj sem si izbral prav ta čas, ne vem, tako je pač naneslo. Napisal sem jo sicer že marca 2020, torej takrat, ko so nas zaradi epidemije izolirali od sorodnikov in prijateljev. Tako smo se znašli v novem položaju: če je bilo prej samoumevno, da se lahko odpelješ k, recimo, teti, to potem ni bilo več mogoče. Te občutke sem zlil na papir in dodal pozitiven naboj, ki malo odraža moj značaj.«