Živa Dvoršak: Črna točka je vedno črna točka

Prizorišče strelskih tekmovanj na 19. sredozemskih igrah Hassi Ben Okba deluje zastrašujoče. Že pred vhodom je kopica alžirskih vojakov, ki varujejo objekt, vojaška vozila so na strateških točkah, patruljirajo tudi vojaki s psi. A Živa Dvoršak se ni ustrašila, z zračno puško na 10 m je Sloveniji pristreljala sedmo odličje v Oranu, peto bronasto.

Po Tarragoni 2018 ste osvojili še drugo bronasto sredozemsko odličje. Že uvod s kvalifikacijami je bil obetaven, finale pa je bil žlahten.

»Super sem zadovoljna. Že pred sredozemskimi igrami sem ne bom rekla potarnala, temveč ugotovila, da sem imela v zadnjem obdobju nekoliko slabši del sezone. Sem pa tik pred igrami na treningu uskladila stvari in tokrat sem to res lahko uporabila in pokazala. V bistvu bolj v finalu kot v rednem delu, kar pa mi je v bistvu še večja spodbuda za naprej.«

Kako ste doživljali odločilni boj?

»Joj, prav nikakor. V bistvu streljam zase, delam svoje, vsake toliko časa pogledam trenerko Polonco Sladič. Če pokima, da je v redu, gremo naprej. Ne obremenjujem se s tem, kar je na ekranu z rezultati. Le vem, da je v strelstvu tako, da ko postoriš svoje, je to to. Potem čakaš, kaj bodo opravile druge.«

Kje je zmanjkalo za žlahtnejše odličje?

»Predvsem še nekaj piljenja na tem, kar sem že doslej delala. Zelo mi je všeč, da sem vse sestavila in da vem, pri čem sem. Tudi to, da sem to tokrat tudi prikazala in da vem, da je to prava pot. Sem pa imela prej puško in položaj malce zunaj ravnotežja, to sem deloma že namestila med svetovnim pokalom konec maja v Bakuju. Junija sem se lotila še resnejših treningov in tokrat pokazala, da sem se dobro ujela.«

Nekaj živčnosti ste pokazali ob letalski poti na prizorišče sredozemskih iger v Oran.

»Nisem vajena potovati sredi noči, to ni moja ura dneva.«

Kako pa bi opisali to lepo strelišče zelo blizu sredozemske vasi, v kateri ste nastanjeni športniki?

»Strelišče ima ene od boljših razmer, tako zaradi bližine objekta kot zaradi strelišča samega. Streljale smo na druge tarče kot običajno, kar je morebiti nekatere rahlo zmotilo. A ta sistem poznam še iz ameriških časov, ko sem tam študirala in streljala. Na strelišču na sredozemskih igrah sem bila nekako nostalgična, tudi zaradi takšnega sistema. Strelišče je zelo lepo, so pa tudi ravno pravšnje temperature, pričakovali smo namreč, da bodo šle v eno ali drugo skrajnost.«

Kakšna je razlika med tarčami?

»Že navzven se vidi barva okvirja, a pri nas strelcih je bolj prepoznavna barva notranjosti. Te tarče so včasih malce bolj rumene ali bolj bele. Tukaj so v primerjavi z ljubljanskim streliščem malce svetlejše. Zelo hitro sem se znala prilagoditi, druge so se malce obremenjevale. A preprosto, prideš, vzameš, sama vedno pravim, da se prilagodiš že v prvih nekaj minutah. Te pač to ne zanima. Črna točka je pa vedno črna točka.«