Zmaji niso zaspali na lovorikah
SŽ Olimpija v večnem derbiju prepričljivo ugnala hokejiste Jesenic. Vodilna slovenska kluba s povsem različnima smernicama.
Odpri galerijo
Za slovenskima moštvoma v alpski hokejski ligi je lepa sobota, saj sta obe osvojili po tri točke, več zadovoljstva pa je v ljubljanskem taboru, ki je gladko zmago iz petkovega derbija nadgradil s sobotnim uspehom proti Asiagu. In z golom odločitve sedem sekund pred koncem potrdil, da ohranja tisto, kar na Jesenicah zdaj že močno pogrešajo – zmagovalni gen! Olimpija je na vrhu lestvice alpske lige in očitno ni zaspala na lovorikah prejšnje sezone.
Zgodbo nadgrajuje z Gregorjem Polončičem, ki je ob vrstniku Marcelu Rodmanu (oba sta rojena leta 1981) vodilni trener slovenske hokejske prihodnosti, jasno je tudi, da si ambiciozno klubsko vodstvo z nekdanjim reprezentančnim kapetanom Tomažem Vnukom želi na višjo raven – v EBEL. Toda najprej bo seveda treba zaokrožiti to sezono.
Zmaji so po 14-dnevnem tekmovalnem premoru odlično nadaljevali, najprej so razorožili povsem razglašene Jeseničane, nato pa se že ustrezno zbrali za tekmo z Asiagom, moštvom iz italijanskega hokejskega vrha. Zmaji so železarje ugnali s kar 7:0 (1:0, 2:0, 4:0; Sašo Rajsar 13., 47., Gal Koren 23., 42., Žan Jezovšek 24., Mark Čepon 53. in Miha Logar 55). To je bila četrta zmaga Ljubljančanov na medsebojnih tekmah v tej sezoni, dobili so že zadnji derbi oktobra v svoji dvorani, prej pa prijateljsko tekmo na Bledu in finale pokala.
»Zavedal sem se, da že dan po derbiju ne bo lahko ohraniti popolne zbranosti. Tekma na Jesenicah je vendarle pustila posledice, ob adrenalinu zaspiš pozneje, pred nami pa je bila že nova naslednja zahtevna preizkušnja. In pomembno je zmagati tudi takrat, ko z igro ne blestiš,« se je realno k videnemu ob zadnjem pisanem koncu tedna ozrl Polončič. Njegovi igralci so se zasidrali na vrhu lestvice, delujejo psihično trdno in predvsem za to raven tekmovanja ohranjajo visoko kakovost.
Podoba v Podmežakli pa je obratna. Glede na zadnja leta in glede na boj za preživetje hokeja v Zgornjesavski dolini, ki je dolga desetletja daleč naokrog prepoznavna zgodba o uspehu, je vstop skozi vrata slačilnice prvega moštva precej bolj preprost kot nekoč. Kdor je kazal nadpovprečne sposobnosti na ledu v sicer ostri interni konkurenci, je lahko oblekel rdeči dres in se pogosto prebil tudi k reprezentanci. Danes so drugačni časi, rod Jesenic ne ponuja optimistične prihodnosti.
Trener Mitja Šivic nikakor nima lahke naloge, iz povprečnega in povrhu zaradi poškodb zdesetkanega kadra mora sestaviti igro za točke in zadovoljne obraze dobrih hokejskih poznavalcev na tribunah Podmežakle. Ti so resda v petek videli najslabšo predstavo svojih ljubljencev v sezoni, nakar so vsaj začasno popravili vtis dan pozneje z gladko zmago na Dunaju.
Prav je seveda, da pri klubu ohranjajo cilj uvrstitve v končnico, četudi so od nje iz trenutnega zornega kota zelo daleč. Res pa je, da Jesenice potrebujejo okrepitve tako pri vodstvu kluba kot na ledu. In seveda močnejši priliv sredstev, saj se bodo le tako spet lahko približale nekdanjemu ugledu.
Zgodbo nadgrajuje z Gregorjem Polončičem, ki je ob vrstniku Marcelu Rodmanu (oba sta rojena leta 1981) vodilni trener slovenske hokejske prihodnosti, jasno je tudi, da si ambiciozno klubsko vodstvo z nekdanjim reprezentančnim kapetanom Tomažem Vnukom želi na višjo raven – v EBEL. Toda najprej bo seveda treba zaokrožiti to sezono.
Zmaji so po 14-dnevnem tekmovalnem premoru odlično nadaljevali, najprej so razorožili povsem razglašene Jeseničane, nato pa se že ustrezno zbrali za tekmo z Asiagom, moštvom iz italijanskega hokejskega vrha. Zmaji so železarje ugnali s kar 7:0 (1:0, 2:0, 4:0; Sašo Rajsar 13., 47., Gal Koren 23., 42., Žan Jezovšek 24., Mark Čepon 53. in Miha Logar 55). To je bila četrta zmaga Ljubljančanov na medsebojnih tekmah v tej sezoni, dobili so že zadnji derbi oktobra v svoji dvorani, prej pa prijateljsko tekmo na Bledu in finale pokala.
»Zavedal sem se, da že dan po derbiju ne bo lahko ohraniti popolne zbranosti. Tekma na Jesenicah je vendarle pustila posledice, ob adrenalinu zaspiš pozneje, pred nami pa je bila že nova naslednja zahtevna preizkušnja. In pomembno je zmagati tudi takrat, ko z igro ne blestiš,« se je realno k videnemu ob zadnjem pisanem koncu tedna ozrl Polončič. Njegovi igralci so se zasidrali na vrhu lestvice, delujejo psihično trdno in predvsem za to raven tekmovanja ohranjajo visoko kakovost.
Preprost vstop
Podoba v Podmežakli pa je obratna. Glede na zadnja leta in glede na boj za preživetje hokeja v Zgornjesavski dolini, ki je dolga desetletja daleč naokrog prepoznavna zgodba o uspehu, je vstop skozi vrata slačilnice prvega moštva precej bolj preprost kot nekoč. Kdor je kazal nadpovprečne sposobnosti na ledu v sicer ostri interni konkurenci, je lahko oblekel rdeči dres in se pogosto prebil tudi k reprezentanci. Danes so drugačni časi, rod Jesenic ne ponuja optimistične prihodnosti.
Trener Mitja Šivic nikakor nima lahke naloge, iz povprečnega in povrhu zaradi poškodb zdesetkanega kadra mora sestaviti igro za točke in zadovoljne obraze dobrih hokejskih poznavalcev na tribunah Podmežakle. Ti so resda v petek videli najslabšo predstavo svojih ljubljencev v sezoni, nakar so vsaj začasno popravili vtis dan pozneje z gladko zmago na Dunaju.
Prav je seveda, da pri klubu ohranjajo cilj uvrstitve v končnico, četudi so od nje iz trenutnega zornega kota zelo daleč. Res pa je, da Jesenice potrebujejo okrepitve tako pri vodstvu kluba kot na ledu. In seveda močnejši priliv sredstev, saj se bodo le tako spet lahko približale nekdanjemu ugledu.
