Zoki ni čakal na 36. rojstni dan
Nikoli ne reci nikoli, pravi stari rek, ki velja tudi za Zorana Dragića. Pri 32 letih ima za seboj bogato košarkarsko pot tako v slovenski reprezentanci kot na klubski sceni, na kateri je branil barve kar 15 različnih moštev. Med njimi so tudi tri iz Ljubljane (Ilirija, Janče in Slovan), kot zakleto pa se je ogibal Olimpije ne glede na njeno ime in finančno stanje; vedno je ostalo zgolj pri govoricah. Zdaj bo vendarle zapolnil še to vrzel. Po prekinitvi sodelovanja z Žalgirisom bo vsaj do konca sezone igral v Stožicah.
Košarkarji Cedevite Olimpije so pred torkovim soočenjem s Promitheasom v evropskem pokalu počivali v ligi ABA zaradi okužb v vrstah Borca iz Čačka, prav tako Krka zaradi zapleta v lastni zasedbi. Mlajšega od košarkarskih mojstrov Dragić veže zanimiv dramaturški lok na vodilni slovenski moštvi. Ko je leta 2010 prerasel Kodeljevo, se podobno kot njegov starejši brat Goran ni odločil za takojšnjo selitev k takratnemu ljubljanskemu evroligašu pod vodstvom trenerja Jureta Zdovca, čeprav ga je direktor kluba Janez Rajgelj vneto vabil. Raje se je odpravil na Dolenjsko k strategu Aleksandru Džikiću, ki je skrbel tudi za Goranov razvoj, ko ga je zdajšnja Baskonia usmerila v Tivoli, in dve leti nosil dres Krke.
Znova z Murićem in Blažičem
Z njo je osvojil dva naslova državnega prvaka in Fibin pokal eurochallenge, pri 23 letih pa se je odpravil v tujino ter z večjim in manjšim uspehom zaradi hujših poškodb kolena branil barve Unicaje iz Malage, Phoenixa, Miamija, Sioux Falls, Himkija, Milana, Anadoluja Efesa, Trsta, Ulma, Baskonie in nazadnje Žalgirisa. V Kaunasu je končno združil moči na klubski ravni z Zdovcem, s katerim sta sicer sodelovala v reprezentanci na SP 2014 in EP 2015, a le za pičla dva meseca, po tem, ko v uvodu sezone ni našel ustreznega delodajalca kljub odličnim predstavam na OI v Tokiu, na katerih je bil z 12,3 točke na tekmo šesti strelec Slovenije. Po devetih nastopih v evroligi, v katerih je povprečju dosegal 2,1 točke v 13 minutah igre, se je konec decembra razšel z Litovci. In ker je nato hitro potekel rok za prestope med evroligaškimi moštvi, je zdaj sestopil stopničko nižje. Vsaj na papirju, kajti tudi pri Cedeviti Olimpiji vidi številne izzive v družbi starih soborcev Eda Murića, s katerim je igral že pri Krki, in Jake Blažiča.
»Vesel sem, da sem se pridružil Cedeviti Olimpiji. Ima odlično moštvo in verjamem, da ji bom lahko pomagal s svojimi izkušnjami. Moj cilj je, da se prebijemo med najboljšo osmerico v evropskem pokalu in najboljšo četverico v ligi ABA. Če sem povsem iskren, želim, da bi osvojili vse možne lovorike,« je ob podpisu pogodbe potrdil Zoran Dragić, ki je pred tremi leti – malo za šalo, malo zares – dejal, da bo za Olimpijo morda zaigral, ko bo star 36 let. S (predčasno) selitvijo v Stožice je razveselil tudi selektorja Aleksandra Sekulića, saj bo lahko računal nanj v nadaljevanju kvalifikacij za SP 2023; že 25. in 26. februarja Slovenijo čakata dva dvoboja s Finsko. Eduardo Brozovič
