Antejeva banda še ne gode kot spomladi

Narobe svet! Tako bi lahko marsikdo med bolj bežnimi spremljevalci nogometnega utripa na Slovenskem pisano pogledal na domačo lestvico in uvodno zasidranost državnih prvakov iz Murske Sobote pri dnu. Prav podobno je bilo pred enim letom, ko se je že od prvih dnevov sezone zatikalo tedanjim branilcem šampionske lovorike, nogometašem Celja. Mura je v dozdajšnjih treh krogih nove prvenstvene sezone osvojila le eno točko, in sicer v tretjem poskusu, tokrat doma z Bravom. Vmes pa ji nikakor ni bilo dolgčas, saj se je prvič v dolgi klubski zgodovini soočila z izzivom kvalifikacij za prestižno ligo prvakov, najprej je lepo opravila svojo nalogo proti Škendiji, nakar je bila naslednja ovira Ludogorec vendarle previsoka.

Naši prvaki se še zdaleč niso osramotili, vidni so bili tako rokopis Anteja Šimundže, trenerja Prekmurcev, kot uigranost in duh igralcev, a nogometna Evropa ne ponuja daril – če ne izkoristiš prigarane priložnosti, kazen hitro sledi. In prav to se je pripetilo Antejevi bandi, kot po znani Kreslinovi pesmi svoje moštvo opeva Murina navijaška armada. Toda obenem mednarodnih izzivov za naše najboljše nogometno moštvo prejšnje sezone ni konec: že v četrtek je na vrsti tekma s premagljivim Žalgirisom iz Litve.

Kouter odšel, Lotrič prišel

Prav omenjeni prvi mož soboške klopi je nekoč v Mariboru evforijo okrog nastopov v ligi prvakov brzdal prav z besedami, da je to tekmovanje že imenitno za ugled in prepoznavnost kluba, toda ključen za delovanje je seveda domači prvenstveni maraton. Mura ga je pred enim letom izpeljala imenitno, zdaj pa se že oglaša opozorilni zvonec, da ni vse tako, kot so si pri klubu predstavljali in želeli. Borna točka v treh tekmah je namreč za to zasedbo premalo. Zdaj že brez Nina Kouterja, reprezentančnega kandidata Matjaža Keka, toda hkrati s povratnikom Mitjo Lotričem, v omenjeni celjski šampionski zgodbi takrat najboljšim igralcem prvakov in sploh naše lige.


Črno-beli so prek Amadeja Maroše v sobotnem popoldnevu pred 1600 navijači proti Bravu zabili vodilni gol, dobrih deset minut pred koncem tekme je ljubljanski Istrijan s pisanimi izkušnjami iz hrvaške lige Loren Maružin izid izenačil za tudi končnih 1:1. Resda so bili gostitelji v Fazaneriji aktivnejši (streli 12:3, na vrata 5:1), toda pogled v te številke jim je ob zgolj eni osvojeni točki v slabo tolažbo. Bravo pa nadaljuje po svoji poti tirnic minule sezone z vidno pozitivnim pristopom še ne dovolj uveljavljenih nogometašev, ki pa nato hitro pridejo pod drobnogled klubov z daljšo domačo tradicijo: tako Mustafa Nukić že zabija gole za Olimpijo, Nino Žugelj pa je med aduti prenovljenega Maribora, potem ko je bil v prejšnji sezoni pri Bravu.