Bali so se vetra, stresel jih je padec

 Ekipe kandidatov za vrh v skupnem seštevku so si povsem ravninsko 5. etapo označile kot eno ključnih v boju za rdečo majico, saj so pričakovale, da bodo imele v deželi Don Kihota La Manchi veliko preglavic z vetrom. Ta nikoli ni bil dovolj močan, da bi premešal karte na dirki po Španiji, zato pa je za dramo poskrbel množični padec, ki se mu je Primož Roglič (Jumbo Visma) na srečo izognil in se v skupnem seštevku pomaknil tik za novega vodilnega Francoza Kennyja Elissonda (Trek Segafredo). Zgodovina etap v Albaceteju, kamor je karavana Vuelte prišla že 22., govori, da se je treba paziti zahrbtnega vetra. V zadnjih 25 letih se je v petih od šestih etap, ki so se končale v tem mestu, na veter glavnina raztrgala. Najbolj dramatično je bilo leta 1996, ko sta zaradi nepazljivosti iz igre za končno zmago že v 3. etapi izpadla trikratni zmagovalec Vuelte Tony Rominger in sedanji traser dirke Fernando Escartin. Akcijo je začela ekipa Once ter na ta račun slavila etapno zmago z Laurentom Jalabertom in končno z Alexom Züllejem. Escartin in Rominger, ki je kljub temu tedaj Vuelto končal na 3. mestu, sta izgubila več kot 7 minut. Escartin je, kot kaže, z izbiro letošnjih cest želel dokazati, da se podobna nerodnost lahko zgodi tudi sedanjim asom tritedenskih dirk, vendar vremenske razmere niso sodelovale z njim. Ekipe favoritov, tudi Rogličeva Jumbo Visma, so bile v zadnjih 70 km te 184 km dolge preizkušnje vseskozi na preži, da ne bi padle v vetrovno past, ki pa je ni bilo od nikoder. In ko je že kazalo, da je nevarnost mimo, je 12 km do cilja udarila nesreča. Nekomu je popustila zbranost in na tleh se je znašla skoraj tretjina karavane, še ena tretjina pa se je morala zaradi tega zaustaviti. V manjšini so bili tisti, ki so lahko nemoteno nadaljevali pot. Na srečo je bil med njimi Roglič, za katerim je morda stresen dan, vendar takšen, v katerem ni porabil preveč moči in, kar je najbolj pomembno, v cilj je prikolesaril cel. To se ni posrečilo Reinu Taaramäeju, ki je dan prej tudi padel v rdeči majici, vendar znotraj časovno varnega 3-kilometrskega območja, zaradi česar je obdržal vodstvo v skupnem seštevku. Te sreče ni imel tokrat, potolčen je lovil vodilno skupino in na koncu zaostal več kot dve minuti.

Spet v hribe

Že druga etapa ta teden je pripadla Jasperju Philipsnu, čigar ekipa Alpecin Fenix je tudi najbolje pripravila zaključno akcijo, Elissonde pa je oblekel rdečo majico. Če bi se v padec zapletel tudi on, bi jo nehote spet oblekel Roglič, ki je bil njen lastnik po zmagi v uvodni etapi, nato pa jo je dva dni kasneje namenoma predal tekmecem. Dolgo se je ne bo mogel več otepati, Vuelta se po živčnem dnevu na ravninah vrača v običajne tirnice. Današnja 6. etapa se bo končala s kratkim, vendar ostrim vzponom na Cullero (1,9 km, 9,4 odstotni povprečni naklon). Tega že dobro pozna Tadej Pogačar, ki je tu lani zmagal na poti do končnega zmagoslavja na dirki po Valencii. Nato pa tako ali tako sledi še en konec tedna z dvema ciljnima vzponoma. Če je pripravljen, kot se zdi, bo tu Roglič rdečo majico morda že vzel v trajno last do cilja 5. septembra v Santiagu de Composteli, kjer bi lahko slavil svojo tretjo zaporedno zmago na Vuelti.