Blagotinšek: Nekaj se bo vprašalo tudi nas

V petek bo Blaž Blagotinšek praznoval 31. rojstni dan in takrat bo minilo natanko deset let, odkar je na svetovnem prvenstvu v Katarju debitiral za člansko reprezentanco Slovenije na velikem tekmovanju. Že tedaj je bil s 203 cm orjak, zdaj ima kakšen kilogram mišic več, predvsem pa je razlika očitna v njegovi samozavesti in izkušnjah.

Če je v Dohi pred mikrofonom ob osebnem prazniku komaj izustil kakšno besedo, je zdaj prav zabaven sogovornik. Tako sproščenega, a hkrati odločnega Blagija bodo slovenski rokometaši potrebovali v lovu na odmevno uvrstitev na mundialu, ki ga bodo začeli v četrtek v Zagrebu.

Danes se bo s tekmama v Herningu in Poreču začelo 29. svetovno prvenstvo. Naslov prvaka bodo branili Danci, ki so bili najboljši na zadnjih treh turnirjih. Slovenija je bila nazadnje deseta, to pa je bilo ravno dovolj, da se je prebila v kvalifikacije za OI. V njih je bila naposled uspešna, na OI v Parizu pa bila najprijetnejše presenečenje, prebila se je v polfinale, tam pa nesrečno izgubila za gol z Dansko, podobno usodo je doživela v tekmi za tretje mesto proti Španiji.

Potem ko se jim je tako kruto izmuznila zgodovinska kolajna, so mnogi igralci razočarano govorili o tem, da je bilo to zadnje, kar so storili v reprezentančnem dresu. Toda jutro je pametnejše od večera in tako velikega osipa vendarle ni bilo. Jure Dolenec, Dean Bombač in Matej Gaber so verjetno v Lillu res odigrali zadnje tekme za Slovenijo, a v reprezentanci ostajajo nekateri veterani, kot so Klemen Ferlin, Urban Lesjak, Miha Zarabec, Borut Mačkovšek. Tudi Blagotinšek že počasi trka na veteranska vrata, čeprav ni razmišljal o prezgodnjem slovesu. »Dobro se počutim, mislim, da še imam kaj za povedati na igrišču. Bilo je nekaj sprememb, a Mačkovšek je nazaj, tudi Zarabec in drugi. Za nameček je prvenstvo blizu in pričakujem, da bo prišlo veliko naših navijačev. Veselim se.«

Blagi je steber slovenske obrambe. FOTO: Bernadett Szabo/Reuters

Blagotinšek in Mačkovšek že dolgo tvorita steber slovenske obrambe, toda nekateri opozarjajo pred nevarnostjo, da bi se iztrošila, ko bodo prišle odločilne tekme. »Saj imamo še Matica Suholežnika in Miho Kavčiča, ki lahko igrata na tem položaju. Res pa bo treba pravilno dozirati minute. Menim, da imava z Borutom še kar nekaj bencina v sebi.«

Kakšen je Blagotinšek izpred desetih let in zdaj? »Ko pogledam nazaj, je za menoj res že kar lepa doba. Z leti dobiš kilometrino, koža se ti utrdi. V Katarju sem imel velike oči, vse je bilo novo zame, zdaj sem že vajen, toda še vedno željan dokazovanja. Še vedno je prisotna trema, za katero mislim, da mora biti. Pred desetimi leti je bila morda zavora, zdaj je spodbujevalna,« je razmišljal Celjan, ki bo nastopil že na petem svetovnem prvenstvu. Bil je tudi na dveh OI in petih evropskih prvenstvih, tudi leta 2018 na Hrvaškem, kjer se Slovencem s selektorjem Veselinom Vujovićem ni uspelo prebiti v boje za kolajne.

Ne bojijo se nikogar

Reprezentanca je doslej pod Urošem Zormanom stalno rasla, po šestem mestu na lanskem EP in četrtem na OI je dobila potrditev, da se lahko meri z najboljšimi. Po drugi strani pa Slovencem nikdar ni škodilo malo skromnosti. »Ne napovedujem rad kolajn, moj moto je korak za korakom. Turnir je dolg, veliko je tekem, marsikaj se lahko zgodi, pridejo poškodbe. Smo pa samozavestni, menim, da imamo dobro kombinacijo mladosti in izkušenj. Vsako tekmo gremo na zmago, nikogar se nam ni treba bati in mislim, da se bo na tem SP nekaj vprašalo tudi nas,« je diplomatsko na vprašanje o ciljih odgovoril nekdanji član Celja PL, Veszprema, Göppingena in zdaj Flensburga.

Slednji je lani osvojil evropsko ligo, letos mu v Nemčiji ne gre po željah, je šele peti na lestvici. »Nismo začeli najbolje, izgubili smo preveč točk. Zdaj so zamenjali trenerja in bomo videli, kdo bo prišel. Smo pa še živi v Evropi in lahko sezono še rešimo,« je optimist Blagotinšek, ki bo poleti dobil dobrodošlo družbo na severu Evrope. Flensburg bo okrepil reprezentančni soigralec Domen Novak. »Lepo bo imeti Slovenca v ekipi. Zaslužil si je,« Ljubljančana pozdravlja Blagi, ki v Nemčiji živi z Zalo in skoraj štiriletno Noro.