NEVERJETEN
Čarovnik na motociklu
Eden najuspešnejših dirkačev na otoku Man se po (zadnji) poškodbi vrača na motocikel; trenutno je zadovoljen s 16 TT-zmagami, a pravi, da ima še dovolj energije za nadaljevanje.
Odpri galerijo
Junija 2010 je Ian Hutchinson sedel na svoj padgett honda superbike, prvi prispel v cilj, dvignil pest v zrak in osvojil pokal na legendarni dirki senior TT na otoku Man. To je zanj pomenilo dvoje: osmo zmago na otoku in s tem peto zaporedno (v enem tednu), s čimer se je kot edini, ki mu je to uspelo, zapisal v zgodovino.
Po poškodbah se je Hutchy konec leta 2011 vrnil odločen in pristal na stopničkah na nevarni progi v Macau. V letu 2012 se je vrnil tudi v TT, podpisal z Yamaho in dosegel zavidljivo šesto mesto v razredu supersport. Zapleti s poškodovano nogo so ga prisilili, da se je za 18 mesecev umaknil. Po 30 operacijah leve noge in gležnja je 2013. še enkrat odpotoval v Macau. Na presenečenje vseh si je zagotovil prvo mesto na startu ter zmagal v svojem stilu, premagal je v tistem trenutku najuspešnejšega dirkača Michaela Rutterja.
Po večmesečnih mučnih treningih je leta 2015 končno dočakal nagrado na dirki na otoku Man. Z yamaho in ekipo, katere lastnik je skupina Prodigy (s Keithom Flintom na čelu), je zmagal še v razredih supersport in superstock. Uspehi so sledili tudi v 2016 in 2017, skupaj je osvojil 16 TT-zmag. Devetega junija lani se je usoda med dirko senior TT znova kruto poigrala z njim, ob koncu drugega kroga mu je počila sprednja guma, sledil je padec, zlomil si je stegnenico in obnovil staro poškodbo noge. Zdaj, 10 mesecev pozneje, je Hutchy v podobni situaciji, kot je že bil, odštevanje do začetka TT-dirke 2018 se je začelo.
Kako se počutite?
Dobro, le da sem tu, kjer sem – s tem mislim na opornico na nogi. Zaradi poškodbe gležnja so mi jo morali podaljšati, kar pa je proces, ki zahteva več časa. Imam redne preglede in rentgenska slikanja, da se nadzira napredek celjenja, vendar bo tokrat potrebnega več časa, da bom lahko snel opornico.
Ste odločeni, da vas TT ne bo zlomil?
Ne bi rekel, da gre za to, da bi me zlomil. Prvič sem vložil ogromno truda, da sem prišel do tega, kar sem si želel – biti sposoben zmagovati –, in takrat nisem čutil, da sem dobil dovolj povrnjenega, da bi se s tem zadovoljil. Moral sem se vrniti in znova zmagati! Trenutno sem lahko zadovoljen s 16 TT-zmagami, ampak vem, da imam še dovolj energije za nadaljevanje.
Kakšni so vaši treningi?
Z opornico sem seveda omejen, drugače pa dosti kolesarim – v telovadnici ali zunaj. Uporabljam naprave za veslanje – nimam ravno najbolj izpopolnjene tehnike, ampak veslam pa le! Delam tudi počepe z utežmi. Cilj je, da noge prenesejo kar se da veliko teže, saj jih nisem mogel obremeniti od decembra. Osredotočam se na to, da znova pridobim čim več moči. Zadnjih sedem mesecev na nogo nisem smel niti stopiti, zaradi česar sem izgubil ogromno mišične mase.
Se je bilo lahko odločiti za Hondo?
Ko so me prvič poklicali, je bilo že precej pozno. Vprašali so me, da če ne bo mogoče letos, ali bi bil pripravljen z njimi sodelovati v 2019. Resno cenim njihovo angažiranost. Dali so mi dovolj časa za premislek in me čez nekaj dni spet obiskali. Bolj ko sem razmišljal o ponudbi, bolj sem ji bil naklonjen.
Kako kaže s testiranji?
Ne bom jih opravil veliko. To mi bo dalo priložnost, da opravim nekaj voženj. Upam, da bom lahko vozil na dirki North West 200. To je bolj ali manj vse, kar potrebujem. Upam tudi, da se bom lahko pojavil na trening tednu za dirko na otoku Man in napredoval, preden se dirka začne.
S kakšnim rezultatom bi se na TT letos zadovoljili?
Težko kar koli rečem. Trenutno se trudim, da bom fizično pripravljen in nared za dirkanje. Najprej moram biti sposoben sesti na motocikel.
Po poškodbah se je Hutchy konec leta 2011 vrnil odločen in pristal na stopničkah na nevarni progi v Macau. V letu 2012 se je vrnil tudi v TT, podpisal z Yamaho in dosegel zavidljivo šesto mesto v razredu supersport. Zapleti s poškodovano nogo so ga prisilili, da se je za 18 mesecev umaknil. Po 30 operacijah leve noge in gležnja je 2013. še enkrat odpotoval v Macau. Na presenečenje vseh si je zagotovil prvo mesto na startu ter zmagal v svojem stilu, premagal je v tistem trenutku najuspešnejšega dirkača Michaela Rutterja.
Po večmesečnih mučnih treningih je leta 2015 končno dočakal nagrado na dirki na otoku Man. Z yamaho in ekipo, katere lastnik je skupina Prodigy (s Keithom Flintom na čelu), je zmagal še v razredih supersport in superstock. Uspehi so sledili tudi v 2016 in 2017, skupaj je osvojil 16 TT-zmag. Devetega junija lani se je usoda med dirko senior TT znova kruto poigrala z njim, ob koncu drugega kroga mu je počila sprednja guma, sledil je padec, zlomil si je stegnenico in obnovil staro poškodbo noge. Zdaj, 10 mesecev pozneje, je Hutchy v podobni situaciji, kot je že bil, odštevanje do začetka TT-dirke 2018 se je začelo.
Kako se počutite?
Dobro, le da sem tu, kjer sem – s tem mislim na opornico na nogi. Zaradi poškodbe gležnja so mi jo morali podaljšati, kar pa je proces, ki zahteva več časa. Imam redne preglede in rentgenska slikanja, da se nadzira napredek celjenja, vendar bo tokrat potrebnega več časa, da bom lahko snel opornico.
Ste odločeni, da vas TT ne bo zlomil?
Ne bi rekel, da gre za to, da bi me zlomil. Prvič sem vložil ogromno truda, da sem prišel do tega, kar sem si želel – biti sposoben zmagovati –, in takrat nisem čutil, da sem dobil dovolj povrnjenega, da bi se s tem zadovoljil. Moral sem se vrniti in znova zmagati! Trenutno sem lahko zadovoljen s 16 TT-zmagami, ampak vem, da imam še dovolj energije za nadaljevanje.
Kakšni so vaši treningi?
Z opornico sem seveda omejen, drugače pa dosti kolesarim – v telovadnici ali zunaj. Uporabljam naprave za veslanje – nimam ravno najbolj izpopolnjene tehnike, ampak veslam pa le! Delam tudi počepe z utežmi. Cilj je, da noge prenesejo kar se da veliko teže, saj jih nisem mogel obremeniti od decembra. Osredotočam se na to, da znova pridobim čim več moči. Zadnjih sedem mesecev na nogo nisem smel niti stopiti, zaradi česar sem izgubil ogromno mišične mase.
Se je bilo lahko odločiti za Hondo?
Ko so me prvič poklicali, je bilo že precej pozno. Vprašali so me, da če ne bo mogoče letos, ali bi bil pripravljen z njimi sodelovati v 2019. Resno cenim njihovo angažiranost. Dali so mi dovolj časa za premislek in me čez nekaj dni spet obiskali. Bolj ko sem razmišljal o ponudbi, bolj sem ji bil naklonjen.
Kako kaže s testiranji?
Ne bom jih opravil veliko. To mi bo dalo priložnost, da opravim nekaj voženj. Upam, da bom lahko vozil na dirki North West 200. To je bolj ali manj vse, kar potrebujem. Upam tudi, da se bom lahko pojavil na trening tednu za dirko na otoku Man in napredoval, preden se dirka začne.
S kakšnim rezultatom bi se na TT letos zadovoljili?
Težko kar koli rečem. Trenutno se trudim, da bom fizično pripravljen in nared za dirkanje. Najprej moram biti sposoben sesti na motocikel.