Cilj zime je jasen – boj za oder. Novo sezono nestrpno pričakuje Miha Hrobat
Smukači svojega tekmovalnega štarta v novi sezoni še niso dočakali. Muhasto vreme je namreč vnovič krojilo ambiciozne načrte prirediteljev na Zermattu in po tako po odpadlem sporedu zdaj seveda upajo, da se ne bo kaj sesulo glede prihajajočih tekem onstran Atlantika v Beaver Creeku. Današnjo premiero (po srednjeevropskem času ob 18.45) tako kot tudi sezono visokih ciljev nestrpno pričakuje Miha Hrobat.
Alpski smučar, star 28 let, ima za seboj že pisano športno pot, Kranjčan pa je sploh naš edini reprezentant v hitrih disciplinah iz gorenjskega dela naše dežele. Nekaj časa je bival v Ljubljani, v zadnjem času je v glavnem mestu najpogosteje v Črnučah, tam podobno kot vodilni slovenski alpski smučar Žan Kranjec pod budnim očesom trenerja Mitje Bračiča že štiri leta opravlja kondicijski trening. V skupini je tudi naš obetavni reprezentant Rok Ažnoh, pod Bračičevim vodstvom je pred slovesom od vrhunskega športa delala tudi Tina Robnik.
»Predvsem v poletnem času je takšna vadba zahtevna, v tistih zadnjih tednih pred sezono pa je seveda pomembno le ohranjati raven telesne pripravljenosti. In tako ni druge, kot biti aktiven tudi takrat, ko nisi na snegu,« je o svojih tednih pred odhodom v ZDA poudaril naš smukač, ki pa je podobno kot njegovi sotekmovalci doma in na tujem pogrešal boljše snežne razmere za vadbo hitrih disciplin.
Najbolj pomembno
»Prav veliko smučarskih dni v tem pripravljalnem obdobju nismo nabrali. Med poletnim treningom v Čilu so bile razmere bolj spremenljive. Občasno je bilo že preveč snega, vreme z nami ni bilo prijazno. Res pa je bil tam zbran ves smukaški svet, tako da je bilo za vse enako,« se je zdaj že oddaljenih priprav spomnil Hrobat in v isti sapi dodal: »Ah, tudi v Evropi pozneje za našo vadbo ni bilo kaj prida. Sicer se pa le spomnite odpadlega sporeda v Zermattu, tako je bilo kar na vseh ledenikih ...«
Tako je smukaška srenja prišla na svoj račun šele ob selitvi v Severno Ameriko, vadila na Copper Mountainu, zdaj pa odšteva do sporeda v Beaver Creeku s petkovim in sobotnim smukom ter nedeljskim superveleslalomom.
»Zame je najbolj pomembno, da sem se brez zdravstvenih težav prebil čez pripravljalno obdobje, potem ko so se mi v prejšnjih letih ponavljale težave s hrbtom,« poudari, kot poglavitni cilj prihajajoče zime pa podčrta: »V mojem smučanju je bilo preveč nihanj. Bil sem denimo 7., nato pa naslednjič 40. ... Tega si ne bi smel privoščiti, sploh pa ne, da se mi ponavlja. Kranjčan je sicer omenjeno lepo 7. mesto dosegel na najodmevnejšem smukaškem prizorišču – v Kitzbühlu: »Takrat sem bil zelo blizu stopničk, zato zdaj ne bom skrival, da je želja te sezone, da se jim še bolj približam oz. da jih dosežem.«
Ob namigu o prostem času se nasmehne. »Takrat menjam plenice šestmesečnemu sinu. No, ampak zares: ko sem doma, dejansko čas namenim partnerki in dvema otrokoma.« In uživa v svojem Kranju, kjer je odraščal in tako kot mnogi športniki obiskoval Prešernovo gimnazijo.
