ROKOMET
Dobrodošla zaušnica ali napoved težav?
Branko Tamše, Matjaž Tominec in Tone Tiselj o slovenskih rokometaših. Kakšna popotnica za SP je bila tekma z Nizozemsko v kvalifikacijah za EP?
Odpri galerijo
Slovenci s selektorjem Ljubomirjem Vranješem bodo danes odpotovali v Egipt, kjer jih v četrtek čaka prva tekma proti Južni Koreji. FOTO: Tomi Lombar
Slovenski rokometaši so pred jutrišnjim odhodom na SP v Egipt v nedeljo zgolj remizirali z Nizozemci v kvalifikacijah za EP, v Celju je bilo 27:27, čeprav so reprezentanti Ljubomirja Vranješa vodili s 25:20. Kakšna popotnica za mundial je to, smo povprašali tri domače strokovnjake.
Branko Tamše: »Moja pričakovanja za SP so velika, ker imamo veliko individualne kakovosti. Ekipa lahko igra vse sisteme v napadu in obrambi. Je pa na obeh tekmah z Nizozemci pokazala ranljivost, na kateri bodo gradili naši naslednji tekmeci. Malce me skrbi, ker naši osrednji aduti v klubih igrajo le obrambo ali zgolj napad. Imamo pet organizatorjev igre, a nihče ne igra obrambe, če bomo delali dve menjavi, ne bo pravega ritma. Videl sem, da naši srednji zunanji dobro sodelujejo s krožnimi napadalci, tudi krila so dobila priložnosti, pogrešam pa gole od daleč. Če ne bomo zadevali tudi z 10 metrov, bo problem. Vidim, da selektor poskuša z dvema srednjima, ampak to ne more biti rešitev za 50 minut. Kar se zdijo sladke skrbi, lahko postane težava. Še sam ne vem, kdo je glavni. Kaže, da je številka 1 Dean Bombač, vse drugo je neznanka.«
Matjaž Tominec: »V Celju Slovenija ni bila v najboljši postavi. Vranješ je verjetno mislil, da bo dovolj za zmago. Kazalo je tako, ampak po 25:20 so Slovenci menili, da so opravili delo, Nizozemci pa so se vrnili in bi lahko tudi zmagali. Slovenci si vsekakor ne bi smeli dovoliti izgube točke. Sem sicer zagovornik svobode v igri, ampak da vsak počne, kar hoče, pa tudi ne gre. Ni dobro, ker je Slovenija dosegla le dva ali tri gole iz protinapada, ki bi moral biti njeno glavno orožje. Imamo ekipo, sestavljeno iz igralcev iz močnih tujih klubov, vajenih profesionalizma, zato verjamem, da bodo pravi, ko bo šlo zares. Vsi govorijo o kolajni. Prav je, da so cilji postavljeni visoko. Zato menim, da popotnica ni slaba, kar v redu je, da so Nizozemci postavili naše fante nazaj na trdna tla. V rokometu ni nič samoumevnega.«
Tone Tiselj: »Tekma v Celju je bila zelo slaba, ne bo pa imela učinka na to, kaj se bo dogajalo na SP, zato ne bi bil plati zvona. Glede na igralski kader in to, da je reprezentanca kompletna, ob tem pa imajo drugi velike težave, je mogoča tudi kolajna. Kot berem, fantje tudi tako razmišljajo. Odprl pa bi drugo temo. Žalosten sem namreč, ker kot član strokovnega sveta že dolgo z nikomer nisem strokovno razpravljal o rokometu, čeprav imamo tudi v Sloveniji dovolj znanja in izkušenj. Metode prejšnjega selektorja sploh niso bile primerne za nikogar, Vranješ pa je njegovo nasprotje. Ima demokratičen način vodenja, kakršen je značilen za Skandinavijo. Na prvi akciji je to bil pozitiven šok, zdaj pa je vprašanje, ali je mil pristop optimalen za naše fante. V Celju bi že moral kdo povzdigniti glas. Morda bi bil pri sestavi ekipe primeren sociometrijski test, ki bi prispeval k vzpostavitvi ekipne dinamike. Dal bi odgovor na vprašanje, ali je bilo smiselno po štirih letih klicati Gajića in ali je smiselno imeti pet organizatorjev igre, od katerih imajo trije močan ego. Prvenstva osvajajo detajli, mi pa se strokovno sploh ne pogovarjamo o zadevah, ki so lahko ključne.«
Branko Tamše: »Moja pričakovanja za SP so velika, ker imamo veliko individualne kakovosti. Ekipa lahko igra vse sisteme v napadu in obrambi. Je pa na obeh tekmah z Nizozemci pokazala ranljivost, na kateri bodo gradili naši naslednji tekmeci. Malce me skrbi, ker naši osrednji aduti v klubih igrajo le obrambo ali zgolj napad. Imamo pet organizatorjev igre, a nihče ne igra obrambe, če bomo delali dve menjavi, ne bo pravega ritma. Videl sem, da naši srednji zunanji dobro sodelujejo s krožnimi napadalci, tudi krila so dobila priložnosti, pogrešam pa gole od daleč. Če ne bomo zadevali tudi z 10 metrov, bo problem. Vidim, da selektor poskuša z dvema srednjima, ampak to ne more biti rešitev za 50 minut. Kar se zdijo sladke skrbi, lahko postane težava. Še sam ne vem, kdo je glavni. Kaže, da je številka 1 Dean Bombač, vse drugo je neznanka.«
Matjaž Tominec: »V Celju Slovenija ni bila v najboljši postavi. Vranješ je verjetno mislil, da bo dovolj za zmago. Kazalo je tako, ampak po 25:20 so Slovenci menili, da so opravili delo, Nizozemci pa so se vrnili in bi lahko tudi zmagali. Slovenci si vsekakor ne bi smeli dovoliti izgube točke. Sem sicer zagovornik svobode v igri, ampak da vsak počne, kar hoče, pa tudi ne gre. Ni dobro, ker je Slovenija dosegla le dva ali tri gole iz protinapada, ki bi moral biti njeno glavno orožje. Imamo ekipo, sestavljeno iz igralcev iz močnih tujih klubov, vajenih profesionalizma, zato verjamem, da bodo pravi, ko bo šlo zares. Vsi govorijo o kolajni. Prav je, da so cilji postavljeni visoko. Zato menim, da popotnica ni slaba, kar v redu je, da so Nizozemci postavili naše fante nazaj na trdna tla. V rokometu ni nič samoumevnega.«
Tone Tiselj: »Tekma v Celju je bila zelo slaba, ne bo pa imela učinka na to, kaj se bo dogajalo na SP, zato ne bi bil plati zvona. Glede na igralski kader in to, da je reprezentanca kompletna, ob tem pa imajo drugi velike težave, je mogoča tudi kolajna. Kot berem, fantje tudi tako razmišljajo. Odprl pa bi drugo temo. Žalosten sem namreč, ker kot član strokovnega sveta že dolgo z nikomer nisem strokovno razpravljal o rokometu, čeprav imamo tudi v Sloveniji dovolj znanja in izkušenj. Metode prejšnjega selektorja sploh niso bile primerne za nikogar, Vranješ pa je njegovo nasprotje. Ima demokratičen način vodenja, kakršen je značilen za Skandinavijo. Na prvi akciji je to bil pozitiven šok, zdaj pa je vprašanje, ali je mil pristop optimalen za naše fante. V Celju bi že moral kdo povzdigniti glas. Morda bi bil pri sestavi ekipe primeren sociometrijski test, ki bi prispeval k vzpostavitvi ekipne dinamike. Dal bi odgovor na vprašanje, ali je bilo smiselno po štirih letih klicati Gajića in ali je smiselno imeti pet organizatorjev igre, od katerih imajo trije močan ego. Prvenstva osvajajo detajli, mi pa se strokovno sploh ne pogovarjamo o zadevah, ki so lahko ključne.«
