Fak noče popusta na delovno dobo

Biatlonska proga dobrih 1300 metrov nad morjem še ni odeta v belo odejo, toda na Rudnem polju na Pokljuki že vse diši po snegu, tudi obcestne palice so od Spodnjega Gorja naprej dvakrat višje kot v dolini v pričakovanju prvega obilnega meteža.

Deseterica slovenskih biatloncev se je okrepčala z golažem in polento, na rolkah preizkusila podaljšan asfaltni krog, nato pa v Športnem centru Triglav Pokljuka predstavila pričakovanja v sezoni 2023/24, ki se bo začela konec tedna na Švedskem, v Östersundu, kjer je že prava zimska idila s temperaturami 15 stopinj pod lediščem in več kot pol metra debelo snežno odejo.

Biatlonska sezona je kratka in intenzivna, v dobrih štirih mesecih bodo tekmovalci in tekmovalke nastopili na devetih prizoriščih svetovnega pokala, vmes bo vrhunec s februarskim svetovnim prvenstvom v Novem Mestu na Češkem. Vsega skupaj bo 70 tekem, po 31 za fante in dekleta, osem bo mešanih štafet. Svetovno prvenstvo ne bo štelo za svetovni pokal, ta pa se bo po dolgem času preselil prek luže, kjer bodo v ZDA in Kanadi zadnje preizkušnje sezone. Pokljuke letos ni na koledarju IBU, vrnila se bo prihodnje leto ob običajnem decembrskem terminu.

Biatlonska reprezentanca je preizkusila rolkarsko progo. FOTO: Nina Jakhel

Slovensko ekipo A sestavljajo Jakov Fak, Miha Dovžan, Toni Vidmar, Alex Cisar, Lovro Planko in novinec Matic Repnik ter Anamarija Lampič, Polona Klemenčič, Lena Repinc in Živa Klemenčič. Kariero je končal Rok Tršan in zamenjal Andrejo Mali kot trener mladink. Selektor ostaja nekdanji nemški as Ricco Gross, pomočnika sta Janez Marič za moški del in Boštjan Klavžar za ženskega.

Novi vodja panoge je Marko Dolenc, ki si obeta še bolj uspešno sezono od prejšnje. »Cilji so visoki, moško reprezentanco pričakujemo med prvo deseterico v pokalu narodov, žensko med prvih 15. Med posamezniki je želja tako pri moških kot pri ženskah uvrstitev na stopničke. Pri točkah svetovnega pokala želimo peterico fantov in vsaj tri dekleta. Tudi na svetovnem prvenstvu je cilj kolajna pri obeh spolih. Ključna stvar pa so nastopi v štafetah v vseh štirih oblikah,« je razkril Dolenc, vesel, da bo imela Slovenija močno servisno ekipo.

Na Švedskem, kamor bo reprezentanca odpotovala v sredo, so že štirje serviserji, kasneje se bosta pridružila še dva, zato bodo imeli Slovenci primerljive pogoje kot konkurenca iz najbolj razvitih držav. Nekdanji vodja panoge Tomas Globočnik pa je zdaj vodja biatlonskih reprezentanc.

Največja sprememba se je zgodila v vodstvu, od septembra je novi predsednik zbora za biatlon Klemen Ferjančič, ki je po mesecih tehničnega vodstva tudi priskrbel manjkajočih 200.000 evrov. »Veselim se novega izziva. S septembrom smo zavihali rokave in pripravljeni pričakujemo začetek sezone. Sredstva so zagotovljena, zato ni razloga, da stvari ne bi nemoteno potekale,« je povedal Ferjančič, ponosen na zadnjo pridobitev, za skoraj 800 metrov podaljšano rolkarsko stezo, ki zdaj meri 2,5 kilometra. Kot je povedal predsednik Športnega društva Pokljuka Jelko Kacin, bo z njo center lahko dejaven vse leto, želja pa je organizacija poletnega svetovnega prvenstva v biatlonu, morda že leta 2025.

Lampičeva niha od dneva do dneva

Seveda sta paradni imeni slovenskega biatlona Jakov Fak in Anamarija Lampič, od katerih pričakujejo največ. Fak začenja že 15. sezono. »A pri treningih ne pričakujem nobenega popusta na delovno dobo. Pri mojih letih je potreben maksimalen pristop, če želim ohranjati konkurenčnost z mlajšimi. Počutim se dobro, priprave so bile uspešne, samo upam, da bo sezona minila brez zdravstvenih težav. Če bo tako, so vsa vrata odprta, vse je odvisno od mene in tega, kaj imam pod nogami. So določena nova pravila pri pripravi smuči (prepovedan je fluor v mažah; op. p.), a verjamem, da bo naša ekipa kos nalogi,« je optimističen 36-letni Fak, nosilec sedmih kolajn z velikih tekmovanj, petih za Slovenijo.

Nekdanja šampionka v smučarskem teku Lampičeva začenja drugo sezono s puško na rami in še išče občutke, zlasti na strelišču. »Pri teku ne pričakujem težav, ne nazadnje mi ves čas za ovratnik diha Polona in me zasleduje. Strelsko se mi zdi, da je napredek, a je še vedno veliko nihanja, odvisno od dneva. Lahko se pokrijejo vse tarče, lahko mi jih precej ostane in takrat si rajši kaj poveznem prek oči in grem v sobo,« je bila iskrena Lampičeva, ki ima ves čas v mislih olimpijski nastop v Italiji leta 2026.

Ricco Gross je pripomnil, da bo zadovoljen, če bo imela na vsaki drugi tekmi 80-odstotno natančnost pri streljanju. »Takoj podpišem,« se je odzvala Ana, ki se veseli letošnjega svetovnega prvenstva, še bolj pa Alex Cisar, saj njegov oče prihaja iz Novega Mesta na Moravskem.