Garači bi presenetili šminkerje

»Mi nismo šminkerji, trgamo parket in gremo vedno na glavo,« je bil pred startom sezone v ligi NLB slikovit Zoran Jovičić, trener Gorenja. Kdo je v tej ligi šminker, ni omenil, lahko pa bi kdo tako označil glavne tekmece iz Celja, ki so priprave začeli s šolo preživetja v notranjskem pragozdu in cilje predstavili na Celjski koči, kjer so se novinci in kapetan David Razgor spustili po žici (zipline) ...

Velenjčani so prejšnjo prekinjeno sezono končali na četrtem mestu v ligi NLB, tudi zato so svojo novinarsko konferenco priredili v skromnejši obliki, v sicer idiličnem okolju Vile Bianca le lučaj od Rdeče dvorane, kjer so sezono začeli z zmago nad novincem iz MRK Ljubljana. Kot je že v navadi, sta se tako direktor Janez Gams kot trener Jovičić spretno izogibala jasni določitvi ciljev. Vse, kar smo lahko razbrali, je, da si želijo ose izboljšati zadnji rezultat, kar bi lahko pomenilo, da bi se zadovoljili že s tretjim mestom. Nič kaj ambiciozno za trikratne državne prvake, a po svoje razumljivo. Raje govorijo na igrišču kot v mikrofon. Glede na to, da so članski ekipi priključili kar sedem mladincev, jih nočejo izpostavljati pritisku.

»Dvanajst igralcev prihaja iz naše rokometne šole. To je plod dobrega dela z mlajšimi selekcijami v zadnjih štirih ali petih letih. Na tej poti bomo vztrajali,« je dobro delo stroke poudaril Gams, ki je tako rekoč vso kariero preživel v Gorenju in bil dvakrat prvak. Šef stroke je Jovičić, ki je v prvi sezoni osvojil pokalno lovoriko, a je zaradi covida-19 letos ni mogel braniti. »Cilji? Gremo iz tekme v tekmo, na vsaki želimo zmagati. Zakaj bi rekel, da bomo prvaki? To je vsekakor želja, a nekaj drugega je realnost. In to ni realno. Če se nam bo pokazala priložnost, pa se je ne bomo branili izkoristiti,« pravi Zoki, ki je kar trikrat potrkal po lesu, da mu ne bi še ene sezone pokvarile poškodbe. Gorenje bo sicer igralo tudi v pokalu EHF, prej pokalu challenge, v katerem želi priti čim dlje in prispevati nekaj pomembnih točk za slovenski rejting.

Celjani konkretnejši

Celjski cilji so veliko jasnejši: želijo osvojiti vse, kar je mogoče na domačih tleh (prvenstvo, pokal, superpokala ni bilo), in se drugič zapored prebiti iz skupine lige prvakov. Prav sodelovanje v slednji je lahko zanje dvorezen meč, medtem ko se bodo trošili v Evropi, bodo ranljivejši v ligi NLB, v kateri se je nekaj ekip precej okrepilo. Ker ne bo končnice, tudi popravnih izpitov ne bo veliko. Jedro ekipe je ostalo skupaj, Celjani imajo dovolj dolgo klop (trije odhodi, pet prihodov) za boj na dveh frontah, a ne ravno veliko preizkušene posamične kakovosti in izkušenj (povprečna starost 22,8 leta). Je pa trener Tomaž Ocvirk poudaril prednost, ki bi se lahko izkazala za ključno. »Fantje so v pol leta, ko ni bilo rokometa, izjemno telesno napredovali. Rezultati testiranj so bili odlični. Osnova je prava,« je bil na disciplino fantov ponosen Čvari. V ekipi ni težav s poškodbami, le direktor Rok Plankelj je imel povito desnico, s katero je podpisal novo sponzorsko pogodbo s podjetjem Mik. »Porezal sem si prst do kosti. Pomival sem posodo in kozarec je počil,« je pojasnil Plankelj, čigar moštvo je na prvi tekmi po sredini marca premagalo Slovan, še druge novince iz Ljubljane.