KOŠARKA
In vendar se stvari premikajo na bolje
Košarkarji Cedevite Olimpije se ne dajo. Za drugi evropski krog potrebujejo še tri zmage.
Odpri galerijo
Codi Miller-McIntyre (z žogo) ostaja najbolj stanovitni stožiški košarkar. FOTO: Cedevita Olimpija
LJUBLJANA – Eppur si muove, bi ponovil svoj znameniti izrek sloviti fizik, matematik, astronom in filozof Galileo Galilej, če bi si ogledal zadnje nastope Cedevite Olimpije. In vendar se premika (vrti), mora po zmagi nad Unicsom Kazanom priznati tudi slovenska košarkarska inkvizicija, ki je še pred tednom dni zahtevala odstop trenerja Slavena Rimca in enosmerno vozovnico za Zagreb za mecena stožiškega kluba Emila Tedeschija. Le denar naj še naprej pridno nakazuje.
»Vse potrebuje svoj čas. Imamo povsem novo moštvo, na roko pa nam ni šel niti razpored z osmimi tekmami v gosteh v poldrugem mesecu. Nanje smo se sicer povezali kot moštvo, vendar zaradi nenehnih potovanj nismo imeli dovolj časa za trening in uigravanje. V zadnjih desetih dneh smo lahko več vadili, kar se vidi na parketu,« je ocenil Rimac po drugi evropski zmagi in najodmevnejšem uspehu v sezoni. V Stožicah je moralo položiti orožje moštvo, ki ima v tej sezoni na voljo 14 milijonov evrov proračuna.
Do popolnega tedna, v katerem so položili na pleča Darušafako, Koper Primorsko in Unics Kazan, je ljubljanskim košarkarjem manjkal le še ugodnejši razplet na drugih tekmah v skupini C evropskega pokala. Nanterre je klonil, tako da so ga Ljubljančani dohiteli, zato pa jim je z uspehom proti Joventutu znova pobegnila Brescia, ki ima dve zmagi prednosti pred zadnjimi tremi krogi uvodnega dela tekmovanja. Enak izkupiček (4:3) imata še Darušafaka in Joventut (Unics vodi z bero 5:2), zato za napredovanje očitno ne bodo zadostovale štiri zmage, ampak pet. Cedevita Olimpija si torej ne more privoščiti več poraza na domačih tekmah z Brescio in Joventutom ter gostovanju pri Nanterru, po možnosti pa bo morala tekmece ugnati z večjo razliko kot ob porazih v prvih soočenjih.
Pomembni pridobitvi sta predvsem krilni center Mikael Hopkins in branilec Filip Krušlin, nadomestni organizator Ryan Boatright lahko koristno spremeni ritem igre, a je nekoliko predivji za daljše epizode. Ogromno je še vedno odvisno od prvega dirigenta Codija Miller-McIntyra, vsi drugi člani udarne peterke z začetka sezone pa postajajo zamenljivi, kar je za Rimca vsekakor dobra vest. Košarka je pač precej bolj preprosta od ugank, s katerimi se je spopadal Galilej pred štirimi stoletji, ko je dokazoval, da se Zemlja vrti okoli Sonca. Čas je moral le dokazati, da Olimpijini igralci niso samostojna središča vesolja, ampak da so vsak po svoje koristni planeti, ki nujno potrebujejo drug drugega.
»Vse potrebuje svoj čas. Imamo povsem novo moštvo, na roko pa nam ni šel niti razpored z osmimi tekmami v gosteh v poldrugem mesecu. Nanje smo se sicer povezali kot moštvo, vendar zaradi nenehnih potovanj nismo imeli dovolj časa za trening in uigravanje. V zadnjih desetih dneh smo lahko več vadili, kar se vidi na parketu,« je ocenil Rimac po drugi evropski zmagi in najodmevnejšem uspehu v sezoni. V Stožicah je moralo položiti orožje moštvo, ki ima v tej sezoni na voljo 14 milijonov evrov proračuna.
Do popolnega tedna, v katerem so položili na pleča Darušafako, Koper Primorsko in Unics Kazan, je ljubljanskim košarkarjem manjkal le še ugodnejši razplet na drugih tekmah v skupini C evropskega pokala. Nanterre je klonil, tako da so ga Ljubljančani dohiteli, zato pa jim je z uspehom proti Joventutu znova pobegnila Brescia, ki ima dve zmagi prednosti pred zadnjimi tremi krogi uvodnega dela tekmovanja. Enak izkupiček (4:3) imata še Darušafaka in Joventut (Unics vodi z bero 5:2), zato za napredovanje očitno ne bodo zadostovale štiri zmage, ampak pet. Cedevita Olimpija si torej ne more privoščiti več poraza na domačih tekmah z Brescio in Joventutom ter gostovanju pri Nanterru, po možnosti pa bo morala tekmece ugnati z večjo razliko kot ob porazih v prvih soočenjih.
Vse večji delež rezervistov
Proti Brescii (na prvi tekmi –7) in Nanterru (–6) bo cilj dosegljiv, če bo moštvo ohranilo zdajšnjo raven igre ali jo celo malo dvignilo, proti Joventutu (–20) bo že veliko težje. A najpomembneje je, da se stvari premikajo na bolje in da stožiškim košarkarjem ter njihovim privržencem ni treba več trepetati v pričakovanju prelomnih trenutkov dvobojev. Obramba je dovolj trdna, da lahko odbije tekmečeve juriše, skok ni več šibka točka moštva, ampak njegova odlika, napad pa je vse bolj kolektiven in z vse več orožij. Ob zmagi v Istanbulu so košarkarji s klopi prispevali 42 od 76 doseženih točk, proti Unicsu 42 od 81.Pomembni pridobitvi sta predvsem krilni center Mikael Hopkins in branilec Filip Krušlin, nadomestni organizator Ryan Boatright lahko koristno spremeni ritem igre, a je nekoliko predivji za daljše epizode. Ogromno je še vedno odvisno od prvega dirigenta Codija Miller-McIntyra, vsi drugi člani udarne peterke z začetka sezone pa postajajo zamenljivi, kar je za Rimca vsekakor dobra vest. Košarka je pač precej bolj preprosta od ugank, s katerimi se je spopadal Galilej pred štirimi stoletji, ko je dokazoval, da se Zemlja vrti okoli Sonca. Čas je moral le dokazati, da Olimpijini igralci niso samostojna središča vesolja, ampak da so vsak po svoje koristni planeti, ki nujno potrebujejo drug drugega.
