Innsbruck običajno vse postavi na glavo

Peter Prevc je po dveh postajah 68. novoletne turneje v skupni razvrstitvi prestižnega tekmovanja na 16. mestu, kar je manj, kot si je želel pred odhodom v Oberstdorf. Po odličnem drugem mestu na generalki v Engelbergu se je namreč v Nemčijo odpeljal s precej večjimi apetiti. »Če bi imeli le treninge, bi bil zadovoljen, ker pa smo imeli tudi tekme, na katerih štejejo le uspešni rezultati, pa nisem. Glede na potek sezone bi bilo lahko vse skupaj bolje,« je presodil slovenski skakalni as, ki si seveda tudi sam razbija glavo s tem, zakaj dolgih kvalifikacijskih in poskusnih skokov ne ponovi tudi v uvodni seriji. Ugiba, da razlog morda tiči tudi v tem, da na novoletni turneji od poskusne serije do prvega skoka v konkurenci mine več časa kot običajno.

Vmes mi malo zmanjka animacije in ne vem, kaj bi takrat delal. Vse sklepe si ogrejem dvakrat, pa mi kljub temu ostane še nekaj časa. Vsakič, ko sem moral hitro spet na vrh zaletišča, sem skočil bolje,« je pojasnil Peter in o preglavicah, ki mu jih povzroča telemark, pristavil, da ga ob pristanku res hitro potegne nazaj. »Nekako se mi ob doskoku noge ne aktivirajo pravilno. Če še kdo pade pred menoj ali pristanem na razrito območje, mi zmanjka malo samozavesti za trden pristanek. Morda na to vplivajo tudi kajle v čevljih, s katerimi skačem tri mesece in zaradi katerih je pri doskoku več naklona goleni,« je priznal, da se še ni navadil na zagozde v čevljih.

Nehal se je že jeziti

Ker mu že tolikokrat ni uspelo (do)skočiti tako, kot si je zamislil, ga je to že nehalo jeziti. »Vprašam se, zakaj spet. Seveda mi to ni všeč. Morda pa gre le za prehodno obdobje in bo kmalu minilo,« se nadeja 27-letnik iz Dolenje vasi pri Železnikih, ki se po najboljših močeh trudi, da bi bil na tekmi čim boljši. »Nič ne bom silil, podarjeno mi tudi nič ne bo. Delal bom naprej, pripravljen sem na najslabše, upam pa na najboljše,« si želi, da bi se mu kmalu odprlo. Rad bi videl, da bi na kateri od preostalih dveh tekem na turneji v obeh serijah skočil dobro in spet dosegel vrhunski rezultat. »Ko mi skoka uspeta dobro, sem med deseterico, ko nastopim bolj napol, sem med 10. in 20. mestom,« je razložil najstarejši od bratov Prevc, za katerega sta prišla v Garmisch-Partenkirchen navijat tudi srčna izbranka Mina in sinček Ludvik.

»Na žalost mali ni mogel na tekmo, ker je zbolel – po mojem od vsega navdušenja. Kdo ve, morda je bil tudi zato moj dosežek slabši,« je v smehu pristavil Peter in na vprašanje, kako je preživel silvestrski večer, odvrnil, da se je po skupni reprezentančni večerji odpravil spat ob 23. uri. »Opolnoči sem šel na balkon za dve minuti pogledat ognjemet, nato sem se vrnil v posteljo čakat, da je vojna minila, nakar sem zaspal,« je zaupal skupni zmagovalec novoletne turneje v šampionski sezoni 2015/16. V bitki za tokratnega zlatega orla, kateremu sta za zdaj najbližje Japonec Rjoju Kobajaši in Nemec Karl Geiger, bi težko izpostavil favorita. »Razplet pri vrhu je zanimiv, ker ni enega, ki bi prevladoval. V Garmischu je presenetil Lindvik, tudi za Kubackega si nisem mislil, da se bo tako boril in bil tako zraven. Innsbruck je običajno tisti, ki vse postavi na glavo,« je ocenil in za konec še pripomnil, da se je običajno prav na Bergislu največkrat videlo, kam pes taco moli.