Izkušeni Maček že okrasil jelko
Na predvečer veselega decembra bo Borut Mačkovšek prvič v karieri igral proti Celju Pivovarni Laško, pri katerem si je ustvaril ime v rokometnem svetu, zato bo današnja tekma 8. kola EHF lige prvakov (18.45) zanj še toliko bolj posebna. Z njim v dresu Pick Szegeda, ki je bil pred tednom na Madžarskem veliko boljši, v Zlatorog prihajajo še trije slovenski legionarji, a Dean Bombač, Mario Šoštarič in Matej Gaber nikdar niso nosili celjskega dresa.
Mačkovšek v teh dneh ni treniral, je pa z madžarskimi prvaki odpotoval v domovino. »Daje me koleno. Zateka mi. Na zadnji tekmi sem skočil v blok in pri pristanku je malce škrcnilo. Morda je meniskus. Mislim, da bom proti Celju še igral, potem pa bomo videli, kaj bo pokazala magnetna resonanca. Morda si bom moral vzeti nekaj dni počitka,« je svoje zdravstveno stanje opisal Izolan, ki se veseli nocojšnjega srečanja: »Odkar sem šel v tujino, bo to moja prva klubska tekma v Zlatorogu, ki je moj drugi dom, tukaj se vedno dobro počutil.«
Celjani so zelo dobro krenili v evropsko sezono, premagali Kiel, se dobro upirali Barceloni, Aalborgu, Kielcam, potem pa popustili. Izgubili so v Trebnjem in nazadnje tudi v Szegedu niso bili konkurenčni, bilo je 27:36.
»Pričakoval sem bolj izenačeno tekmo, ampak dobro smo strnili obrambo in zaustavili Aleksa Vlaha, ki je v tej sezoni vrhunski, ter Tilna Strmljana, ki je tudi motor te ekipe. To bo tudi ključ za današnjo tekmo, ki bo gotovo popolnoma drugačna, Vsi, ko so že bili v Celju, so imeli težave. Lahko rečem samo vsa čast mladi in neizkušeni ekipi za vse, kar je pokazala v tej sezoni, tudi trenerju Alemu Toskiću,« je svoje naslednike pohvalil 30-letni izkušeni Maček.
To bo ena zadnjih tekem pred decembrskim zborom reprezentance na pripravah za SP. Mačkovška na zadnji akciji v kvalifikacijah ni bilo, zato se še bolj veseli prihoda v jato Uroša Zormana.
Vsaka tekma kot finale
»To bo prvo prvenstvo za Uroša na mestu selektorja. Vem, da imamo ogromno kakovosti, in želim si, da bi to znova pokazali. Po kvalifikacijah s Srbi smo se dotaknili dna in zdaj je čas za nov vzpon. Navijači in tudi naši najbližji si zaslužijo, da jih spet razveselimo,« se svojega dolga zaveda Mačkovšek, ki ne dvomi o sposobnostih tega rodu. »Odkar sem v reprezentanci, sem bil že v treh polfinalih velikih tekmovanj. Dokazali smo, da lahko premagujemo najboljše, pa tudi, da lahko izgubimo proti vsakomur, če nismo pravi. Na SP prihajamo s povabilom, zato bo za nas vsaka tekma kot finale.«
Zadnji rezultati ne potrjujejo visokih ambicij, ampak Mačkovšek pač ne more iz kože sanjača. Tudi predpraznično vzdušje ga je hitro zagrabilo ... »Včeraj smo doma okrasili jelko. Na zajtrku sem otrokom (z ženo Lano Fay imata osemletno Kiaro, skoraj štiriletnega Roka in enoletno Milo; op. p.) povedal, da bomo to naredili in bili so navdušeni. Roko ni več hotel jesti, tako je bil navdušen. Lepo je, samo da so otroci zadovoljni, potem smo vsi srečni.«