Janjina kritika: Hočemo težavnost, ne šova

LJUBLJANA – Kakršno koli oviro bi ta čas postavili na pot kraljice športnega plezanja Janje Garnbret, bi jo lahkotno preskočila. Tako se zdi ob spremljanju niza uspehov Korošice, ki je po zmagah na vseh letošnjih preizkušnjah za svetovni pokal na balvanih deklasirala tekmice tudi na uvodu sezone v težavnost. Zadovoljna, a z javno kritiko postavljavcem finala v Švici, se usmerja k tekmi v Chamonixu, kjer jo spremlja tudi posebna snemalna ekipa. Le še dve tekmi za svetovni pokal sta na sporedu, preden se bodo športni plezalci udarili za naslove svetovnih prvakov na Japonskem. Garnbretovo bo tudi tam spremljala snemalna ekipa, ki pripravlja 90-minutni film o 20-letni plezalni šampionki, trdno za petami ji bo od Tokia (svetovnega prvenstva) do Tokia (olimpijske premiere prihodnje leto).

Dogovorjeni so, kdaj jim je na voljo in kdaj potrebuje mir, a zdi se, da prav nič ne more načeti pozornosti mlade plezalke. Tudi vrečka z magnezijem, ki ji je spolzela s pasu med plezanjem v polfinalu v Švici, je ni zmotila. Uvodna tekma sezone v težavnosti je pokazala, da je Garnbretova razred zase tudi v disciplini, v kateri kraljuje zadnja tri leta. Zmage na vseh tekmah na balvanih so pustile posledice utrujenosti, a hitro se je regenerirala. Villars je zapustila zadovoljna s četrto zaporedno zmago na prizorišču, a z ostrim sporočilom postavljavcem smeri v finalu. »Razočarana sem. To ni tisto, za kar treniramo. Kje so težke težavnostne smeri, pri katerih se moraš trdo boriti, da zdržiš, ne pa samo plezati za šov?« je zapisala na družabnem omrežju.

Ujeli so se v zanko

»Vsi se strinjamo z Janjo,« je opozoril reprezentančni trener Urh Čehovin. »Pri težavnosti bi radi videli to, kar ta disciplina je. Torej, da te navije. Da te, bolj ko se bližaš vrhu, pobira oziroma zmanjkuje v mišicah, da ne moreš več držati oprimkov. Da je vse težje. Želimo si videti to borbo – kdo je bolj vzdržljiv. Ne pa da se čaka, kdaj bo kdo naredil napako v smeri,« je pojasnil sogovornik. Prireditelji so v Švici hoteli, da bi tekmovalke v finalu dosegle vrh. »To bi bil spektakel za ljudi. A ko se tako igraš, se hitro ujameš v zanko: zgodi se, da je smer prelahka in jo lahko preplezajo vsi ali pa vsi padejo na istem gibu,« je opozoril, da to ni tisto, kar je bistvo težavnosti. Plezalci in trenerji bi radi videli, da vsak konča nastop na drugačni višini, tisti, na kateri se pokaže, kdo zmore več. V finalu Villarsa pa so vse finalistke z izjemo Garnbretove padle pri istem gibu.