Kako gre lahko Slovenija v osmino finala? Tja bi nas lahko peljal tudi poraz v Kölnu
Po drami s nesrečnim koncem in prespani noči izhodišče slovenske nogometne reprezentance na evropskem prvenstvu v skupini C sploh ni tako slabo. Srbi so res v zadnjih sekundah ukradli zgodovinsko napredovanje v osmino finala, toda selektor Matjaž Kek in njegovi izbranci še vedno sami odločajo svoji usodi.
Brez lažne skromnosti, takšno izhodišče bi pred eurom sprejela večina v slovenskem nogometnem taboru. Manj ko bodo našim nogometašem misli uhajale k dramatičnem dvoboju s Srbijo, bolje bo. Čez štiri dni jih v Kölnu čaka še ena velika tekma – proti favoritom za naslov evropskega prvaka Angležem. Slovencem kljub vsemu kaže dobro, točkovna kombinatorika jim po sanjskem scenariju omogoča preboj v osmino finala tudi v primeru poraza. Napredujejo tudi štiri najboljše tretjeuvrščene reprezentance. Pred osmimi leti se je brez zmage v skupinskem delu tekmovanj na evropski vrh zavihtela Portugalska.
17 igralcev e v prvih dveh tekmah uporabil Matjaž Kek.
Najprej k bolj realnim kombinacijam: zmaga proti Angležem pomeni zanesljivo napredovanje, morda celo s prvega mesta v skupini, neodločen razplet bo po vsej verjetnosti tudi dovolj. V primeru enakega števila točk z Dansko bi odločalo število doseženih golov. Trenutno sta reprezentanci poravnani, 2:2.
Ob tesnem porazu, prav tako bi morala izgubiti tudi Srbija, bosta o napredovanju bržčas odločala razpleta v skupinah A in B, morda še v kateri drugi skupini. V prvi bi Škotska in Madžarska morali igrati neodločeno, s čimer bi imeli Škoti dve točki, Madžari eno. Škoti bi bili v slabšem položaju zaradi visokega poraza proti Nemčiji. Po dveh tekmah imajo razliko v golih 2:6. V drugi bi morala Albanija izgubiti proti Španiji, Hrvaška, ki ima razliko v golih 2:5, pa ne bi smela premagati Italije. Razpleta po slovenskih željah se sploh ne zdita tako neuresničljiva.
Po 14 letih imajo Matjaž Kek ter njegova pomočnika Boštjan Cesar in Milivoje Novaković priložnost za oddolžitev. Podobno kot se bo zdaj, se je Slovenija na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki v zadnji tekmi skupinskega dela tekmovanja pomerila z Anglijo. Tudi takrat tesen poraz ni bil usoden, pač pa gol Američana Landona Donovana proti Alžiriji v zadnjih sekundah sodnikovega dodatka.
Brez učinka napadalcev ne gre
V analizi münchenske tragedije je manjkalo poglavje o napadalcih. Slovenija ni bila kaznovana le zaradi silovitega pritiska Srbije, padca zbranosti ali telesne nemoči, temveč tudi zaradi v 180 minutah preslabega napadalnega učinka Benjamina Šeška in Andraža Šporarja. Bila sta bolj branilca kot napadalca, predvsem zaradi moštvenega pristopa, v katerem imajo napadalci pomembne obrambne vloge. In zaradi katerih sta oba že blizu »prekurjenja«. Da, tudi o tem se bo treba odkrito in jasno pogovoriti v slačilnici.
Kakšne rešitve ima na voljo Kek? Eno vidijo vsi. Na euru je tudi Josip Iličić, ki napet kot struna čaka na svojih »pet minut«. Slovenski selektor ve, da Jojo nima »fizike« in velike »pljučne zmogljivosti« za hitronoge in močne Angleže, toda po dveh tekmah je tudi jasno, da do zmag ni mogoče priti zgolj z disciplino in taktično odličnostjo. Nekaj več in nekaj čarobnega bodo potrebovali naši nogometaši, potem ko na srečo ne kaže računati. Za zdaj se nas izogiba v velikem zavoju že od prvega nastopa na velikih tekmovanjih na evropskem prvenstvih pred 24 leti. Jojo ima več! Nazadnje, v Nemčijo ga Kek ni odpeljal le za številko.
