Kapetan v primežu: bo še enkrat rekel da?
Po evidenci Košarkarske zveze Slovenije, ki upošteva zgolj uradne dvoboje, ni dvoma: Goran Dragić je 79-krat oblekel dres članske izbrane vrste in zaostaja le za Jako Lakovičem (86). Niti najboljše vedeževalke pa si niso na jasnem, kolikokrat bo še branil barve reprezentance. Najprej je namreč naznanil, da bo četrtkov spektakel s Hrvaško v Stožicah zanj poslovilni, nato je potrdil, da bo v nedeljo igral še v Stockholmu. Zdaj ga soigralci opogumljajo, naj jih vodi še na septembrskem evropskem prvenstvu.
Ko je Dragić po eurobasketu 2017 napovedal reprezentančno upokojitev, je njegova odločitev zvenela razumno. Slovenija je osvojila prestol stare celine, sam pa se je okitil z naslovom najboljšega košarkarja prvenstva. Boljše in višje ne gre, pri 31 letih pa se mu je zdelo naslednje EP presneto daleč. A čas prinese številne zasuke, svoje so bržkone prispevali tudi Luka Dončić in soborci, ki so brez njega osvojili četrto mesto na lanskih olimpijskih igrah; s kančkom sreče bi lahko v polfinalu premagali tudi Francijo in se vrnili iz Tokia kot najuspešnejše evropsko moštvo. In kar naenkrat se je letos začelo ponujati še eno odličje, ob misli nanj ni povsem ravnodušen niti zlati kapetan, čeprav ga mišice, sklepi in kosti opozarjajo, da je pet let starejši. Njegovi zastopniki pa, naj prihrani nekaj energije za zadnje epizode v ligi NBA.
Tik za Draženom Petrovićem
Odločitev, ali bo še šestič nastopil na EP (po letih 2007, 2009, 2011, 2013 in 2017), je docela v rokah Gorana Dragića in pri prigovarjanju, naj si še enkrat premisli, nikakor ne bi smeli pretiravati. Kot legenda slovenske košarke si nikakor ne zasluži, da bi morebitni priokus, da je kogar koli pustil na cedilu, prevladal nad pravljičnimi občutki z zadnjega eurobasketa, ki je bil zanj tudi daleč najboljši. Z imenitnimi predstavami v Helsinkih in Istanbulu se je prebil tudi na vrh najučinkovitejših slovenskih košarkarjev na vseh dozdajšnjih evropskih prvenstvih. S 592 točkami na 44 tekmah zaseda 30. mesto na absolutni celinski razpredelnici. Ivo Daneu (515 točk v 50 nastopih) je 41., v elitno stoterico se je uvrstil še 45. Jaka Lakovič (509/57). Pred priljubljenim Gogijem so sami velikani igre pod dvema obročema, le stopničko višje, denimo, hrvaški stroj za doseganje košev Dražen Petrović s 603 točkami, resda v pičlih 26 dvobojih. A če bi se dobrohotno in domoljubno pustil prepričati, bi lahko na letošnjem EP med drugimi prehitel še nekaj legend iz regije: 24. Dražena Dalipagića (623/43), 18. Dragana Kićanovića (662/40), 17. Krešimirja Ćosića (672/59) ...
In če bi Dragić zablestel v podobnem slogu kot pred petimi leti, bi pred njim ostala le peščica najboljših. Nedosegljiv je verjetno 9. Radivoj Korać (844/34), ki je igral za Jugoslavijo na štirih EP (1959–1965) s povprečjem 24,8 točke, povsem na vrhu pa so Grk Nikos Galis (1031/33), Nemec Dirk Nowitzki (1052/54), Francoz Tony Parker (1104/66) in Španec Paul Gasol (1183/58). Ugledna druščina, ni kaj.
