NOGOMET
Kdo bo tokrat rešil knape?
Od začetka prvoligaške sezone je v velenjskem Rudarju vse narobe. V sedlu že tretji trener, igralci slabo pripravljeni, izkušeni odpovedali.
Odpri galerijo
Bo Peter Dermol, predsednik Rudarja, povlekel prave poteze v novem kriznem obdobju kluba? FOTO: Roman Šipić
LJUBLJANA – Nogometaši velenjskega Rudarja so se znašli v izjemno turbulentnem obdobju. Po devetih krogih državnega prvenstva so zasidrani na dnu prvoligaške razpredelnice, iztržili so zgolj štiri točke za štiri remije. Z močno načeto samozavestjo bodo danes (16.30) gostovali pri Olimpiji v osmini finala pokalnega tekmovanja. Morebitni izpad knapov niti ne skrbi, v Šaleški dolini tačas bolj vzbuja skrb, da se je njihov športni ponos znašel v globoki krizi vodenja in rezultatov.
Vse to je mogoče sklepati po že tretjem trenerju v tej sezoni in poletnem spornem slovesu nekdanjega trenerja in športnega direktorja Marijana Pušnika, ki je v klubu med drugim spet vzpostavil piramido vseh selekcij, se uvrstil v evropsko tekmovanje in zagotovil spodobne zaslužke od prodaje igralcev. Ko pa si je ekipa pod vodstvom takrat novopečenega trenerja Almirja Sulejmanovića (kot pomočnika ga je spomladi na ta položaj spravil Pušnik, ki je ostal športni direktor) zagotovila obstanek v prvi ligi, se je porušilo ravnovesje v hierarhiji kluba. Sulejmanović ni hotel več sodelovati s Pušnikom, zavračal je tudi strateške usmeritve kluba. Ker ni bilo več mogoče vzpostaviti normalnega odnosa, se je Peter Dermol, predsednik Rudarja, sicer poklicni podžupan Mestne občine Velenje, odločil, da morata oditi oba. Politik iz vrst Socialnih demokratov in nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj je tako postal alfa in omega črno-zelenih.
Po Sulejmanovićevem odhodu je trener Rudarja postal Jani Žilnik, s katerim pa je vodstvo izgubilo potrpljenje že po petih tekmah (trije porazi in dva remija). »Dogovorili smo se za dolgoročno sodelovanje in na to sem najresneje računal. Takšen je bil tudi moj pristop. Padel sem v neurejene razmere, treba je bilo strniti vrste, povezati starejše in mlajše igralce, to ne gre kar čez noč. Ob tem smo imeli precej poškodovanih igralcev, na trenutke nisem imel na voljo niti enega štoperja,« nam je pojasnil Žilnik, ki se ni želel spuščati v komentiranje teze, da v ekipi, ki je slabo pripravljena, vlada zmešnjava, ker naj bi starejši igralci imeli glavno besedo in da trener pri tem ne more praktično nič, saj nima konkretne podpore vodstva kluba. Žilnika je na začetku septembra nasledil dotedanji trener mladincev, Hrvat Nikola Jaroš.
Če kaj, je dobro vsaj to, da si je Rudar z nedavnima prestopoma Žige Škofleka in Milana Tučića v tujino zagotovil finančno preživetje v tej sezoni in da v mladinski šoli delajo zelo dobro. Pri članih medtem zvoni alarm. Živ je namreč še spomin na poletje 2016, ko so obubožani Rudar prevzemali srbski poslovneži iz stavničarskega miljeja s polnimi usti obljub, na koncu pa so klub rešili domačini s Pušnikom.
Vse to je mogoče sklepati po že tretjem trenerju v tej sezoni in poletnem spornem slovesu nekdanjega trenerja in športnega direktorja Marijana Pušnika, ki je v klubu med drugim spet vzpostavil piramido vseh selekcij, se uvrstil v evropsko tekmovanje in zagotovil spodobne zaslužke od prodaje igralcev. Ko pa si je ekipa pod vodstvom takrat novopečenega trenerja Almirja Sulejmanovića (kot pomočnika ga je spomladi na ta položaj spravil Pušnik, ki je ostal športni direktor) zagotovila obstanek v prvi ligi, se je porušilo ravnovesje v hierarhiji kluba. Sulejmanović ni hotel več sodelovati s Pušnikom, zavračal je tudi strateške usmeritve kluba. Ker ni bilo več mogoče vzpostaviti normalnega odnosa, se je Peter Dermol, predsednik Rudarja, sicer poklicni podžupan Mestne občine Velenje, odločil, da morata oditi oba. Politik iz vrst Socialnih demokratov in nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj je tako postal alfa in omega črno-zelenih.
Po Sulejmanovićevem odhodu je trener Rudarja postal Jani Žilnik, s katerim pa je vodstvo izgubilo potrpljenje že po petih tekmah (trije porazi in dva remija). »Dogovorili smo se za dolgoročno sodelovanje in na to sem najresneje računal. Takšen je bil tudi moj pristop. Padel sem v neurejene razmere, treba je bilo strniti vrste, povezati starejše in mlajše igralce, to ne gre kar čez noč. Ob tem smo imeli precej poškodovanih igralcev, na trenutke nisem imel na voljo niti enega štoperja,« nam je pojasnil Žilnik, ki se ni želel spuščati v komentiranje teze, da v ekipi, ki je slabo pripravljena, vlada zmešnjava, ker naj bi starejši igralci imeli glavno besedo in da trener pri tem ne more praktično nič, saj nima konkretne podpore vodstva kluba. Žilnika je na začetku septembra nasledil dotedanji trener mladincev, Hrvat Nikola Jaroš.
Če kaj, je dobro vsaj to, da si je Rudar z nedavnima prestopoma Žige Škofleka in Milana Tučića v tujino zagotovil finančno preživetje v tej sezoni in da v mladinski šoli delajo zelo dobro. Pri članih medtem zvoni alarm. Živ je namreč še spomin na poletje 2016, ko so obubožani Rudar prevzemali srbski poslovneži iz stavničarskega miljeja s polnimi usti obljub, na koncu pa so klub rešili domačini s Pušnikom.
