Kekove bojevnike rešuje le podvig

Pogosto je v nogometu tako, da stroka in navijači neodločen izid tekme označijo kot realen, obenem pa potožijo, da jim je žal zapravljene priložnosti za zmago. In prav tako je bilo na datum prvega šolskega dneva v Stožicah, ki – žal – niso bile polne kot v bolj vznesenih časih spremljanja slovenske nogometne reprezentance, vseeno pa so ponudile lepo ozračje.

Matjaž Kek, slovenski selektor, sodi med trenerje, ki ne skrivajo pohvalnih besed o navzočnosti navijačev, tudi najbolj gorečih. A to seveda ne preseneča, saj je izvirno doma le nekaj minut hoje od Ljudskega vrta, že med njegovim odraščanjem je bil ta pogosto prizorišče nabito polnih tribun. Užival je v nogometno vznesenem Kvarnerju na Reki, nekoč omenil tudi, da ga ne moti niti kakšen pok petarde, če je to le v dobro nogometa in dejansko športnega praznika. Zato se je tudi po živahnem sredinem večeru v Stožicah zahvalil glasnemu občinstvu za podporo, pa čeprav si je bil zagotovo na jasnem, da si pomembna tekma državnega nogometnega moštva zasluži več kot četrtino zasedenosti štadiona za 16.000 navzočih.

»Vem, tokrat je bilo nekaj več kot 4000 gledalcev, toda ko bo občinstvo spet začutilo, da naše moštvo gara in igra dobro, bomo imeli še več podpore: vrnilo se bo sedem, osem ali deset tisoč navijačev. Dvignili bomo tudi tiste, ki so za zdaj še v domačih naslanjačih, hvaležni pa smo prav vsem, ki so nas že zdaj spodbujali na tej tekmi s Slovaško,« je poudaril prvi mož slovenske reprezentančne stroke, ki nas kar spominja na soimenjaka Matjaža Kopitarja, stanovskega kolega s hokejske klopi. Oba ohranjata red in odzivnost reprezentančnih kandidatov in z njima poskušata premagovati realno boljše tekmece. Občasno se to posreči, vedno pa vendarle ne. In Slovenija zdaj s štirimi točkami ohranja še nekaj upanja za uvrstitev na mundial, toda morala bo tudi uprizoriti kakšen podvig za skok proti vrhu lestvice. Prav podobno je bilo pred dnevi v Oslu z našimi hokejskimi risi.
Gol upanja je za Slovenijo zabil Petar Stojanović. Zbral je lepo kilometrino v Zagrebu, kjer so Dinamove uvrstitve v skupinski del prestižnih evropskih tekmovanj domala vedno na rednem letnem sporedu. Zdaj se je Ljubljančan preselil v Empoli, tedna s skalpom velikega Juventusa in golom za reprezentanco zlepa ne bo pozabil. »Res preživljam lepe nogometne dneve, še precej bolj bi bil vesel, če bi premagali Slovaško. A tako je to v športu, zdaj moramo strniti vrste za sobotno tekmo z Malto,« je poudaril edini slovenski strelec in podčrtal sposobnosti Josipa Iličića, sijajnega asistenta pri omenjenem golu. Prav slednjega jutri proti Malti zaradi rumenih kartonov ne bo, tako bo slovenska naloga še težja. Sila zahtevna bo tudi pred Slovaško. Mareka Hamšika, Stanislava Lobotko in Milana Škriniarja – to so bili za slovaške poročevalce med rojaki trije najbolje ocenjeni akterji predstave v Ljubljani – čaka derbi s Hrvaško ...