Kljub diabetesu in celiakiji med največjimi upi na svetu

LJUBLJANA – Novi finski hokejski dragulj Kaapo Kakko je na najboljši poti, da izboljša vse mladostne rekorde na svetovnih prvenstvih. Na uvodnih petih tekmah letošnjega vrhunca, turnirja elitne skupine A na Slovaškem, je namreč komaj 18-letni vzhajajoči zvezdnik iz Turkuja zabil kar šest golov, od tega dva Kanadčanom, tri Slovakom in enega Dancem. Eden je bil lepši od drugega, ena večja mojstrovina od druge. Zaradi izjemnih predstav, ki jih te dni kaže v Košicah, ne bi bilo nič nenavadnega, če bi se Kakko 21. junija v Vancouvru vpisal v zgodovino kot prvi hokejist iz dežele tisočerih jezer, ki bi mu na naboru NHL pripadla št. 1. Pred začetkom prvenstva so sicer (naj)višje kotirale delnice ameriškega upa Jacka Hughesa, ki pa je bil vsaj doslej na Slovaškem globoko v senci finskega vrstnika. Toda Kaapo v prvem tednu ni zasenčil le Hughesa, temveč tudi številne že uveljavljene ase iz NHL z ruskimi velemojstri Aleksandrom Ovečkinom, Jevgenijem Maljkinom in Iljo Kovaljčukom na čelu.

Natančnost strelov pilil doma v kurilnici

Kaapo, ki se je skoraj istočasno, kot je shodil, naučil tudi drsati, je s sijajnim startom v turnir presenetil celo samega sebe. »Čeprav vedno ogromno pričakujem od sebe, si niti v najlepših sanjah nisem upal pomisliti na to, da bom na uvodnih dveh tekmah dosegel kar pet golov,« je po klasičnem hat-tricku, s katerim je navdušil proti Slovakom, priznal Kakko, ki je najhitrejšo moštveno igro začel trenirati pri petih letih. Prve hokejske korake je naredil pri klubu Kiekko-67, že leto pozneje pa se je preselil k velikemu sosedu v Turkuju – k TPS. Ker je bil izjemno nadarjen, je preskakoval starostne kategorije in se pravzaprav od začetka kalil ob starejših igralcih – nemalokrat je igral celo s pet let starejšimi hokejisti. Natančnost strelov je pilil kar v domači kurilnici, v kateri si je postavil gol in proti njemu neumorno udarjal ploščke. »Ko smo drugi odhajali že spat, je od spodaj še pozno v noč odmeval ropot,« se spominja oče Petri Kakko in v isti sapi pristavi, da je Kaapo nadvse tekmovalen. »Ko zmaguje, je vse v redu, ko pa mu ne gre, ne more skriti slabe volje. Takšen je že od nekdaj; z leto mlajšim bratom Konsto sta se na bližnjem jezeru vselej dajala na nož. Oba še danes zelo težko sprejemata poraze,« je zaupal Kakko starejši, ki mu je prikimal tudi Anatoli Bogdanov, eden od trenerjev, ki je pri TPS bedel nad razvojem še enega od mnogih finskih čudežnih dečkov igre s palico in ploščkom na ledu. »Nikoli ne bom pozabil tekme, ki smo jo izgubili s 5:6 in na kateri je vseh pet golov za našo ekipo zabil prav Kaapo. Po porazu je jokal kot dež, neutolažljivo razočaran, ker ni izkoristil tudi šeste in sedme priložnosti za zadetek,« je Bogdanov povedal o tekmovalnosti 187 centimetrov visokega in 86 kilogramov težkega hokejskega čarodeja iz Turkuja.

Ima že dve lovoriki s svetovnih prvenstev

V elitni finski ligi je Kakko ognjeni krst s sedemnajstimi leti prestal v sezoni 2017/18, v pravkar končani pa je za TPS zabil kar 22 golov, s katerimi je dosegel nov rekord za igralce, mlade 18 let in manj. Mimogrede: prejšnji rekorder je bil Aleksander Barkov, zdajšnji kapetan Floride Panthers v NHL, ki je v sezoni 2012/13 zbral 21 zadetkov v dresu Tappare iz Tampereja.
Kaapo ima sicer s svetovnih prvenstev že dve zlati kolajni. Pred dobrim letom dni je prispeval levji delež h končnemu zmagoslavju Suomijev v konkurenci do 18 let, januarja letos pa še k naslovu mladinskih svetovnih prvakov (do 20 let), pri čemer je v velikem finalu poldrugo minuto pred koncem prav on zabil zmagoviti gol za Finsko proti reprezentanci ZDA.
Njegove vrhunske predstave imajo še toliko večjo težo, če vemo, da boleha za diabetesom in celiakijo. »Da imam sladkorno bolezen, so zdravniki odkrili pred petimi leti. V istih izvidih so ugotovili tudi celiakijo, kar je bilo presenečenje, saj nisem imel nobenih simptomov. Toda diabetes je vendarle hujši, saj moram vseskozi spremljati raven sladkorja v krvi in si redno vbrizgavati inzulin,« je za finske medije spregovoril Kakko in nadaljeval, da je bilo na začetku težko, ker je moral dodobra spremeniti način prehranjevanja. »S svojega jedilnika sem moral čez noč črtati precej jedi, ki sem jih oboževal. Najtežje se je bilo odpovedati določenim sladicam. A sem se tolažil s tem, da sem brez različnih sladkarij v boljši formi,« je dejal najstnik iz Turkuja, ki mora – v nasprotju z zdravimi klubskimi in reprezentančnimi kolegi, ki si lahko privoščijo vse, kar jim srce poželi – ves čas razmišljati o tem, kaj lahko da v usta in česa ne sme.