Ko Olimpija prvič zmaga, napreduje

Ni se ponovil Trenčin (2016) in ni se ponovil Karabah (2018). Olimpija je prvič v svojem novejšem obdobju v 1. krogu kvalifikacij za ligo prvakov v prvem nastopu premagala tekmeca (2:1; Mustafa Nukić 41, Rui Pedro 74.; Meissa Diop 87.) in prvič ni izgubila na domačem igrišču proti latvijskemu izzivalcu. Prvič ga je premagala. To so ob prijetni kulisi v lepo zapolnjenih Stožicah (6000 gledalcev) prijetnejša dejstva, malo manj prijetno dejstvo je bil nepotreben gol Valmiere v 87. minuti, s katerim je slovensko-latvijski dvoboj prvakov dobil nove, bolj razburljive razsežnosti, kot je kazalo večji del tekme. V Valmieri bo v sredo še zelo napeto.

Pri Olimpiji je v Evropi že v navadi, da si sama zaplete položaj. Kot da ne gre drugače. Trener Joao Henriques je resda več govoril o pozitivnih stvareh, o tem, kako je Olimpija pod njegovim vodstvom vselej zabila gol, da ima tekmo več in en teden več za pripravo ter dvig forme ... Zakaj je prišlo do naivnega gola?

Le za trenutek

»Če v Evropi le za trenutek popustiš in stoodstotno ne izpolnjuješ nalog, ki smo si jih zastavili, si kaznovan,« je dal realen odgovor Mustafa Nukić, »uslužbenec kluba«, kot se je označil. Trenerjevo analizo je še dopolnil. »Igrati bi morali še bolj neposredno,« je zadel žebljico na glavico visoki napadalec, ki pa je bil ob predložkih Jorgeja Silve in Davida Sualeheja kot palček ob latvijskih obrambnih hrustih.

Olimpija še ni izgubila dvoboja, kadar je ob prvem soočenju premagala tekmeca. Res je, prava mala tragedija bi bila, če bi slovenskega prvaka izločilo tekmovalno resda naoljeno, disciplinirano in telesno močno moštvo, ki pa je igralno za razred slabše. Še posebej, ker se Ljubljančanom odpira pot vsaj do konferenčne lige. V dvoboju, iz katerega bo prišel njihov nasprotnik v 2. kolu kvalifikacij, se namreč nakazuje senzacija. Kosovski prvak Balkani je z 2:0 premagal favorizirani Ludogorec.

Je latvijski trener blefiral?

Latvijski trener Jurgis Kalns je argumentirano razkril svoj načrt, ki mu je dvignil samozavest z golom po drugem neposrednem strelu proti vratom Matevža Vidovška. Po malem je bil kar nadut. Vprašanje je le, ali je izzival ljubljanskega kolega ali blefiral, ko je govoril o počasni in predvidljivi Olimpiji, drugačni tekmi in drugačni Valmieri čez teden dni.

Henriquesova Olimpija je imela malenkost Rierove nadgradnje. Poudarjena igra prek bočnih položajev – Portugalca Sualehe in Silva sta nadstandard za slovensko ligo – in še višji presing sta okrepila napadalni repertoar, druge podrobnosti so povezane s širokim igralskim kadrom in trenutno formo. Kapetan Timi Max Elšnik in mojster Svit Sešlar sta bila v primerjavi z že navitim Agustinom Doffom še v debelem zaostanku.

Po tem, kar je bilo videti, ima Olimpija dve moštvi. Resno, ki ima za seboj leto dni več, ter nadarjeno (Admir Bristrić, Raul Florucz, Nemanja Motika, Saar Fadida), toda taktično neizbrušeno in nezrelo. Henriques mora preživeti Valmiero, potem bo imel veliko lažjo nalogo pri uglaševanju taktične discipline in talenta.