Kolonizacija Ljudskega vrta

Med evropsko zaušnico in priložnostjo za oddolžitev je Olimpija v 21. krogu 1. SNL opravila svojo nalogo in sobotnemu darilu iz Maribora dodala prepričljivo zmago proti Nafti. Šiškarji so ji izdatno pomagali; v Ljudskem vrtu so prizemljili Mariborčane in zdaj z njimi – Koprčani imajo tekmo manj – zaostajajo velikih devet točk za zeleno-belimi. Prvaki Celjani so po novi izgubi dveh točk (neodločen izid v Murski Soboti) bitko za prvaka zamenjali z bitko za Evropo.

Razmerje sil v vrhu se je v uvodnih tekmah drugega dela sezone še drugič pošteno spremenilo. V bitki za naslov imajo zeleno-beli vse v svojih rokah, za evropsko poletje pa je na vidiku »boj na nož«. V 20. krogu so prav v štajerskem derbiju šampionske ambicije Celjanov ugasnili Mariborčani, minuli konec tedna so maske padle tudi v Ljudskem vrtu.

Mariborčani z nadpovprečnimi posamezniki, neuglašenostjo in brez jasne igralne vizije na dolgi rok ne morejo biti konkurenčni tudi slabšim, a homogenim orkestrom z odličnim dirigentom. Tudi sreča, kot je bila v Celju, je opoteča. Šiškarji s svojo četico vzornih, pridnih fantov brez milijonskih vrednosti in odličnim vodenjem trenerja Aleša Arnola upodabljajo prav ideal usklajenega moštva. S tretjo zaporedno zmago so postali zelo, zelo resni tekmeci.

Ključno vprašanje je naslednje: gredo Mariborčani po turški taktih v smer, ki jo želijo navijači? Lanskoletna oktobrska »revolucija« je prinesla veliko kadrovskih sprememb, v športnem delu vijoličnega moštva je bila najbolj skrajna. Maribor je pod taktirko Boštjana Cesarja povečal zaostanek za Olimpijo z ene točke na devet, Cesar je svojo samostojno trenersko pot začel z zmago proti Bravu v Spodnji Šiški. Maribor je imel pet točk prednosti pred Bravom, zdaj sta moštvi poravnani.

Veliko sreče

Cesar in njegovi sodelavci, vsi po vrsti začetniki (izjema je le pomočnik Aleksandar Radosavljević, ki ima za seboj neposrečeno izkušnjo v Kopru), bodo morali imeti neskončno veliko sreče in praktičnega znanja z vodenjem. Ni dovolj le igranje na velikem odru, da bi lahko kaotično selekcioniranje brez repa in glave in novačenje igralcev, ki nimajo kam drugam, spremenili v privlačen in uspešen nogometni paket v sozvočju z za zdaj še potrpežljivim okoljem. Obeti pod vodstvom nepredvidljivih plačnikov (Turkov) niso dobri, saj so domala brez izkušenj!

Kadrovska politika pod Kalvarijo zadnjih osem mesecev kaže na popolno nepoznavanje mariborske nogometne zgodovine in nespoštovanja uspehov. Toda za zdajšnje ne najboljše stanje in prihod vlagataljev, ki imajo s svojo športno politiko tudi v Turčiji veliko težavo in neulovljivega tekmeca »Olimpijo« v Galatasarayju, so krivci izključno domači operativci z Mladinske ulice. Ko bodo, upajo pa naj na najboljše, da jim ne bo treba, polagali račune, ne bo lepo biti v koži direktorja, predsednika ...