Kolumbijčevim tekmecem v prihodnje le drobtinice?

PARIZ – Vreme prirediteljem kolesarske dirke po Franciji v zadnjih dneh res ni bilo naklonjeno. Zaradi plazov je bil neprevozen tudi vzpon na Cormet de Roselend, zato je bila zadnja alpska etapa dolga le 60 kilometrov. Kar zadeva vprašanje o končnem zmagovalcu Toura, bi bila lahko tudi 200-kilometrska, pa rumeni majici Egana Bernala nihče ne bi prišel blizu, tako zanesljivo je deloval Kolumbijec. Z etapno zmago je rešil Tour za pozabo Italijan Vincenzo Nibali, po težavah Francoza Juliana Alaphilippa pa se je na zmagovalni oder prebil Nizozemec Steven Kruijswijk.

Ker je bila etapa dolga le slabi dve uri, več kot polovico dolžine so prevozili na 33 kilometrov dolgem vzponu do cilja v Val Thorensu, je bilo malo možnosti za uspeh ubežnikov, a je veliko kolesarjev vseeno želelo izkoristiti zadnjo priložnost v gorah. Med njimi se je znašel tudi Nibali, ki je v zadnjem tednu velikokrat napadal, a ni našel pravih nog, tokrat pa je Morski pes spet dobil tisti pravi ubijalski instinkt. Drugih ubežnikov se je otresel več kot deset kilometrov do cilja in začel napet boj z zasledovalci, ki je Sicilijancu na koncu prinesel novo lepo zmago v zelo bogati karieri. »Tour je bil zame zelo zahteven, želel sem se boriti za etapne zmage, a preprosto nisem imel dovolj moči v nogah. V zadnjem tednu se je moja forma nekoliko vzdignila, zato sem poskušal in s to zmago sem nekaj le odnesel z letošnje dirke. Zadnji vzpon je bil neverjetno zahteven, ni in ni bilo konca, a sem nekako zdržal,« je povedal v pogovorih z novinarji vedno zelo uglajeni Nibali.


V glavnini so se favoriti očitno sprijaznili z dejstvom, da sta prvi dve mesti oddani Bernalu in Geraintu Thomasu, zanimiv je bil tako le boj za tretje mesto na odru za zmagovalce. Kolesarji Jumbo Visme so narekovali močan ritem na cesti do Val Thorensa in še enkrat zlomili Alaphilippa, ki se je boril kot lev, a se je na koncu moral sprijazniti s petim mestom. Francozi so tako po skoraj treh tednih zanje popolne dirke ostali brez odra za zmagovalce, Alaphilippe pa ni bil preveč razočaran. »Zame sta drugo ali pa 50. mesto enaka, vedno razmišljam le o zmagi. A se nisem želel vdati, rekel sem si, da bom dal od sebe čisto vse, da si na koncu ne bom mogel ničesar očitati. Presrečen sem zaradi tega, kar sem dosegel na Touru, predvsem je bila to velika zabava in biti del te evforije je čudovito. Menim, da se bo marsikaj spremenilo v prihodnjih mesecih, uživati moram v teh občutkih,« je povedal Loulou, ki ga je tudi v Val Thorensu pozdravila množica navdušenih navijačev, s katerimi je kljub utrujenosti nekaj časa slavil.

Začetek ere Egana Bernala?

V Rogličevi Jumbo Vismi so tako iztržili tretje mesto s Kruijswijkom, kar je bilo več, kot bi pred dirko realno lahko pričakovali. Ko se je na Dauphineju poškodoval Chris Froome, so v napovedih kolesarji in športni direktorji poudarjali, da nas čaka ena najbolj odprtih različic Toura v zadnjih letih in niso se zmotili. Prevlada Ineosa letos ni bila tako izrazita, tudi v gorah Thomas in Bernal nista imela najmočnejših pomočnikov, za dodaten čar so poskrbeli francoski uspehi, ki rumeni pentlji dajo novo dimenzijo, kljub nekoliko bolj kaotični poti do cilja pa je na koncu rezultat tak, kot so ga napovedovali skoraj vsi. Interni dvoboj v Ineosu je pripadel Bernalu, Thomas pa je z drugim mestom dokazal, da lansko slavje še zdaleč ni bilo naključno. Britansko supermoštvo ima tako še četrtega zmagovalca dirke v manj kot desetih letih in zdi se, da smo v minulih treh tednih spremljali začetek ere Egana Bernala. Bodo tudi v naslednjih sezonah tekmecem ostale le drobtinice?