Kot Miran Rudan v Španiji prepevale hit

Slovenska ženska teniška reprezentanca je v dobi poldrugega leta, od lanske pomladi naprej, podirala številne mejnike in pripravljala že kar občudovanja vredne podvige. In k vsej tej zgodbi o uspehu so se Slovenke zdaj podpisale pod novo lepo poglavje – v prvem nastopu na finalnem turnirju pokala Billie Jean King so z 2:1 v zmagah ugnale Avstralijo in zdaj lahko z nasmehom pričakujejo nadaljevanje zgodbe v Sevilli.

»Najprej je treba uživati v tem uspehu, nato pa sledita dva dneva umirjene priprave za petkovo tekmo s Kazahstankami,« je po včerajšnji zmagi s 6:1, 6:4 proti avstralski tekmici Darji Saville, sicer igralki ruskega rodu z dekliškim priimkom Gavrilova, poudarila naša vodilna igralka Tamara Zidanšek. Ni skrivala zadovoljstva ob uspešni vrnitvi na igrišča, potem ko je zaradi težav z ramo izpustila nekaj turnirjev. Obenem pa zvezni kapetan Andrej Kraševec v pričakovanju pomembnosti petkovega derbija s Kazahstankami, pri katerih seveda izstopa zvezdnica Jelena Ribakina, ničesar ne prepušča naključju.

Zdravstveno stanje tako Zidanškove kot tudi Kaje Juvan v zadnjih tednih ni bilo sanjsko, zato je glavni in odgovorni s slovenske klopi ob vodstvu z 2:0 in že zagotovljeni slovenski zmagi igro dvojic namenil Veroniki Erjavec in Eli Nali Milić. Senzacije ni bilo, sta pa naši igralki močno namučili favorizirano avstralsko navezo Kimberly Birrell-Storm Hunter – 5:7, 7:6 (2), 5:10. Mimogrede, Hunterjeva je št. 1. svetovne lestvice teniških igralk v razvrstitvi dvojic!

Sanje niso prepovedane

Seveda je bilo najbolj pomembno, da je novo poglavje v slovenski teniški ekipi imenitno začela Juvanova. Kot vedno je 22-letnica v reprezentančnem dresu delovala zelo motivirano in tudi v ključnih trenutkih bolj zbrano. »Zapravila sem nekaj priložnosti in razočaranja ne morem skriti,« je po porazu s 4:6, 1:6 dejala avstralska Hrvatica Ajla Tomljanović. Hčerka nekoč odličnega rokometaša Ratka Tomljanovića skoraj eno leto ni igrala zaradi težav s poškodbo in tako je presenetila njena navzočnost v prvem dvoboju dneva na igrišču v Sevilli. V pogovoru z novinarji je bila pozneje užaljena ob vprašanju, ali je pričakovala ponujeno priložnost in kdaj je pravzaprav prišlo do te odločitve. »Tega vam ne bom razkrila,« je bila kratka.

V slovenskem taboru je, razumljivo, prevladovala dobra volja. Že ob predstavitvi ekip so naše igralke prav uživale ob zvokih svoje neuradne himne, Rudanovega hita Na nebo, seveda je bilo smeha po razpletu prvega dne še več. Zdaj se celo sobotni polfinale nikakor več ne zdi nedosegljiv. »Kaja in Tamara sta morali namesto igre dvojic počivati, saj ju v Sevilli čakajo še trije posamični nastopi,« je zvrhan koš optimizma avstralskemu novinarju ponudil Kraševec in tako, četudi malce za šalo, že napovedal njuno udeležbo v nedeljskem velikem finalu. Sanje pa za to našo teniško ekipo niso prepovedane. In prav je tako.