Maribor najprej parna lokomotiva, nato raketa
Kaj je prinesla prespana noč? To je bilo najbolj vroče vprašanje po še drugem Olimpijinem porazu (1:2; Nemanja Motika 6.; El Arbi Soudani 65., Jan Repas 77; rdeči karton: Justas Lasickas 71.) v sezoni proti velikemu tekmecu Mariboru. Navzven zgolj prestižna preložena tekma 26. kroga 1. SNL se je spremenila v izrazito selektivno in sporočilno. Vijolični za zeleno-belimi zaostajajo le po točkah, do konca nogometnega prvenstva pa jih lahko v petih tekmah, med katerimi bo predzadnja še en veliki derbi v Ljudskem vrtu, ne le ujamejo, temveč tudi prehitijo. V zaostali tekmi 25. kroga pa so Domžalčani včeraj z 1:0 premagali Koprčane (Mario Krstovski 57.).
Po 15, 20 minutah 156. derbija in 59. po sezoni 2009/10 (23 zmag Maribora, 14 porazov Olimpije), ko se je v 1. SNL vrnila »nova« Olimpija, ni kazalo na nič pretresljivega. Olimpija je letela na reaktivni pogon, Maribor je bil kot parna lokomotiva. Toda dirka gostiteljev je bila kratka, za Maribor se je derbi začel šele takrat, ko je ušel še višjemu zaostanku. Ko je izenačil razmere na igrišču in jih začel spreminjati v svojo premoč, se ni ustavil. Olimpija ni imela odgovora na noben Mariborov odziv, svojo nesrečo je le še izzivala. Poraz z 1:2 je bil zanjo celo uspeh.
Tako poenostavljeno bi lahko povzeli dogodke na igrišču, ki so jih narekovale tudi odločitve in poteze ob igrišču. Derbi je razkril, kako močno se razlikuje vodja na vijolični klopi od trenerja na zeleno-beli. Ante Šimundža v grozljivem uvodu ni ustvarjal nemira in ni zganjal preplaha, temveč je umirjal in tudi umiril raztresene igralce. Ob odmoru je takoj ukrepal in zamenjal obrambno nedelujočo levo stran (Maks Barišić, Mark Strajnar) ter Josipa Iličića povsem »obremenil« kot glavnega ideologa igre. Iličićev odgovor je bil zanj nenavaden in izzivalen tudi za glavnega selektorja slovenskih nogometašev Matjaža Keka. Nekoč igralec res nizkega bolečinskega praga, ki je tik pred odmorom že skoraj obupal, ker si je spahnil prst na nogi, je po tekmi navdušeno govoril o evropskem derbiju z veliko prejetimi udarci, a v športnih mejah. Velja izpostaviti tudi prezrtega Jana Repasa s podajo in golom.
Olimpijin športni direktor se je »skril«
Toliko o letos najboljšem Mariboru. Olimpija? Nekaj se dogaja (išče trener?). Olimpijin športni direktor Goran Boromisa se je »skril«, za kar je imel razloge. Spomladanska igralna podoba je zelo slaba, še ob zmagah ni bilo videti moštvenega sijaja. Prikrivali so ga posamični vložki, v seštevku pa Olimpija stagnira ali celo nazaduje. Njeni najbolj ustvarjalni posamezniki praviloma zablestijo zaradi svojih potencialov in ne igre, ki nima koncepta. Če že mislijo, da ga imajo, je daleč od tistega, ki bi ga morala imeti Olimpija. Vselej je bila tista, ki je ugajala z igro, posestjo žoge in kombinatoriko. Zdajšnja, »tranzicijska«, je za odganjanje navijačev in za marljive brez znanja.
Prvega krivca za nazadujočo Olimpijo ni težko prezreti. To je trener Zoran Zeljković, a bilo bi nepošteno, če bi vse grehe naprtili njemu. Toda igralci vse vidijo in čutijo. Največjo zaušnico in nenamerno (ali pa ne?) ter iz drugega konteksta mu je primazal kapetan Timi Max Elšnik.
»Maribor je zagotovo za razred boljši, kot je bil jeseni, dvignil je raven igre,« je slovenski reprezentant pohvalil vijolično preobrazbo, ki jo je sprožil Šimundža. Olimpijina pod Zeljkovićevo dirigentsko paličico, ki se je začela v enakem obdobju kot mariborska, je zastala v Bratislavi.
