Maribor v ritmu parne lokomotive

MARIBOR – Rosenborg je že pred torkovim povratnim dvobojem učinkovito razblinil vse upe Maribora o napredovanju v 4. krog kvalifikacij za nogometno ligo prvakov. Razgalil je nemoč slovenskega prvaka, ki bo lahko v Trondheimu igral vsaj sproščeno in brez rezultatskega pritiska. Za nogometne navdušence in strokovnjake je najbrž zelo pomenljiv podatek, da je Maribor od vseh torkovih in sredinih evropskih tekem izgubil z najvišjim izidom (1:3; Marcos Tavares 70.; Alexander Søderlund 50., 63., Mike Jensen 71.).

»Ni težko zamenjati enega igralca, težava je, če jih moraš menjati več. Za naš slog igre nimamo ustreznih igralcev. Naredili smo ogromno napak. Počasni smo bili, v glavah smo imeli veliko zamisli, a se nismo odločili za nobeno. Na tako pomembni tekmi smo igrali pod ravnjo.« Toliko iskrivih misli od vidno potrtega trenerja Maribora Darka Milaniča še ni bilo mogoče slišati. Tudi ob zadnjih lekcijah Olimpije ni bil v takšni zadregi in ni deloval tako nemočno. O samozavesti, ki je v vijoličnem taboru nikoli ni bilo premalo, ni bilo ne duha ne sluha.

Norvežani prebrali Maribor

Želja Mariborčanov o razpletu brez golov ali morda minimalni zmagi je bila logična. Lažje je v gosteh braniti 0:0. Takšnemu scenariju je bila podrejena tudi vijolična taktika, ki pa se brez srečnih naključij redko izide. V Ljudskem vrtu so šla srečna naključja v Rosenborgovo prid. Vključno s projektilom dvakratnega strelca Søderlunda za prvi gol in slabo posredovanje vratarja Kenana Pirića, a na tekmah te kakovostne ravni brez sreče ni mogoče upati na ugoden izid. Ne nazadnje je je imel tudi Maribor proti AIK v Stockholmu več, kot si je morda zaslužil. Razlika med tekmo v Stockholmu in Mariboru je bila v tem, da je imel v Ljudskem vrtu več sreče boljši in kakovostnejši klub, hitrejši, tehnično bolj dovršen in tudi taktično bolje pripravljen. Statistika strelov, 16:10 za Maribor, je zelo zavajajoča. Maribor je igral v ritmu parne lokomotive. Opazno je bilo, da sta gostujoči trener Eirik Horneland in njegov strokovni štab do potankosti prebrala način igre Maribora in glavna orožja vsakega vijoličnega posameznika.

Večino strelov ali resnejših poskusov so norveški branilci blokirali, omejili so za takšno raven počasnega Roka Kronavetra in ustvarjalnost Dina Hotića, napadali so po globini po bočnih položajih (Nigerijca David Akintola in Samuel Adegbenro sta bila neulovljiva), hitro so se vračali v obrambno postavitev po izgubljenih žogah, to je le nekaj taktičnih podrobnosti, ki so tekmeca delile na slabega in dobrega. Horneland je bil prepričljivi zmagovalec trenerskega dvoboja.

V Milaničevi iskrivosti je bilo med vrsticami (»nimamo igralcev za bliskovite nasprotne napade«) mogoče razbrati, da tudi športni direktor Zlatko Zahović poleti ni opravil ustrezne selekcije za evropski Maribor. Slovenski prvak je z zdajšnjo zasedbo že presegel svoje sposobnosti, ampak njegova evropska pot še ni končana. Prav nič še ni izgubljenega, v najslabšem primeru bo Maribor evropsko poletje končal na zadnji kvalifikacijski oviri, bogatejši z izkušnjami in morebiti spoznanjem, da bo treba spremeniti tudi filozofijo, ki se je že izpela, saj je krepko v neskladju s sodobnimi smernicami in je ne bi prikrila niti morebitna uvrstitev v evropsko ligo. Bila bi čudežna in bi prinesla veliko milijonov evrov. Povratna tekma v Trondheimu bo za Mariborčane izključno poučna in pripravljalna za naslednji evropski dvoboj. Bržčas proti bolgarskemu Ludogorcu.