KOLESARSTVO

Matej Mohorič pozna vsako granitno kocko

Izjemna slovenska osmerica se bo jutri borila za naslov kolesarskega svetovnega prvaka.
Fotografija: Matej Mohorič, v ozadju, čaka v vrsti za mavrično majico, ki jo bo jutri branil Julian Alaphilippe. FOTO: Benoit Tessier/Reuters
Odpri galerijo
Matej Mohorič, v ozadju, čaka v vrsti za mavrično majico, ki jo bo jutri branil Julian Alaphilippe. FOTO: Benoit Tessier/Reuters

Slovensko kolesarstvo je v zadnjih letih mejnike premikalo kot po tekočem traku. Zmage na največjih tritedenskih in enotedenskih dirkah, enodnevnih spomenikih ter olimpijske kolajne. Pod vse to sta se v treh sezonah podpisala Primož Roglič in Tadej Pogačar. Kaj še ostane velikim? Mavrična majica svetovnega prvaka, ki v elitni konkurenci še nikoli ni pristala na slovenskih plečih. Kdaj pa, če ne zdaj? To vprašanje se zastavlja ob pogledu na slovenski reprezentančni seznam, ki še nikoli ni tako pokal od moči kot pred cestno dirko SP v Flandriji. Ne le zaradi Rogliča in Pogačarja, temveč tudi Mateja Mohoriča, dvakratnega svetovnega prvaka v mlajših kategorijah, ki je dolgo čakal, da je iz čudežnega dečka iz Podblice odrasel v šampionskega moža. To je letos naposled dočakal ter z etapnima zmagama na Touru potrdil, da izjemni potencial ni izpuhtel.

Sodeč po njegovih besedah je bilo to zgolj ogrevanje za to, kar se pripravlja jutri, ko se bodo najboljši kolesarji na svetu v najbolj kolesarski deželi na svetu podali na peklensko zahtevno 268,3 km dolgo preizkušnjo. Čaka nas spektakel, ob katerem boste pozabili, da ste kadar koli slišali za koronavirus. Vzdolž izjemno zapletene trase prireditelji pričakujejo od 800.000 do milijon belgijskih navijačev. Ti imajo v glavah samo en razplet, zmagoslavje Wouta van Aerta, ki mu je v vožnji na čas minulo nedeljo mavrično majico drugo leto zapored odnesel Italijan Filippo Ganna. Bog ne daj, da bi večno srebrni van Aert spet ostal tudi brez zlata na cestni dirki, na kateri mu ga je lani na SP v Imoli speljal Julian Alaphilippe, na letošnjih OI pa Richard Carapaz. Zato se kolesarski svet sprašuje, kdo lahko tokrat zaustavi vrhunsko pripravljenega in še bolj motiviranega belgijskega asa. »Francozi, Italijani, Danci, Tom Pidcock, Matej Mohorič in Mathieu van der Poel bodo najbolj nevarni,« je van Aert odgovoril na vprašanje, s kom bo imel največ dela. Mohorič se je znašel v izbrani druščini, in to ne brez razloga, izjemno formo je nazadnje potrdil z zmago v sklepni etapi dirke po Beneluksu.

Analitični zlati maturant

»Enkrat na leto si lahko tako osredotočen in motiviran, tega ne zmoreš vsak konec tedna. Že na začetku sezone sem si izbral to dirko, sem pa vesel, da nisem edini v slovenski reprezentanci, ki lahko računa na dobri rezultat. Upam, da bosta v zaključku v ospredju vsaj še Primož in Tadej, če ne tudi Luka Mezgec in Jan Tratnik. Več ko nas bo, lažje nam bo,« je Mohorič dejal pred dnevom D, na katerega se do potankosti ni pripravil samo fizično. Nekdanji zlati maturant, ki zdaj šteje 26 let, je belgijsko traso proučil do zadnje granitne kocke. »Cilj je, da pridem v cilj brez obžalovanja, da nadziram stvari, ki jih lahko nadziram. Če bom dal vse od sebe, bom v nedeljo zvečer srečen,« pa se Moho zaveda, da niti najboljša priprava ne zagotavlja uspeha na tako nepredvidljivi dirki, kot je SP na ozkih in zavitih flandrijskih cestah. Zato so napovedi nehvaležne, več kot šest ur bo govorila cesta in izluščila najboljše, naj bo med njimi vsaj eden od slovenskih kolesarjev, ki jih bo tokrat vodil Gorazd Štangelj. Belgijci na svojo 27. mavrično majico čakajo od zmagoslavja Philippa Gilberta leta 2012, Slovenci še niso dočakali prve. Jubilej ob zgodovinskem bronu Andreja Hauptmana iz Lizbone 2001 bi bil pravšnja priložnost zanjo. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije