Mladi očka je deklica za vse, zabija tudi gole

Slovensko odkritje na uvodu svetovnega prvenstva v rokometu je brez dvoma Tadej Kljun. Najmlajši med 18 reprezentanti Uroša Zormana je proti Kubi (41:19) dosegel šest golov iz sedmih strelov. Boljšega debija na velikem tekmovanju si ni mogel zamisliti.

Toda zaveda se, da prva lastovka ne prinese pomladi. V Zagrebu še vedno vlada zima in Sava je ponekod zamrznjena, a potem ko je prebil led, želi Primorec danes proti Zelenortskim otokom (18.00) še ujeti kakšno ribo in pokazati, da lahko Slovenci nanj računajo tudi, ko bodo v zagrebški Areni prišle na vrsto veliko bolj pomembne tekme.

Nastopil je tudi na tekmi proti Katarju v Kopru. FOTO: Črt Piksi

Med pripravami je bil najmlajši Mitja Janc, toda ker se je Zorman odločil, da ga ne bo vzel s seboj, je 23-letni Kljun zadolžen za opravila, kot so nošenje žog, vode, nabava v trgovini in podobno. Smolo ima, ker je Staš Slatinek Jovičić le štiri mesece starejši. »Saj mi ni težko. Prav rad opravim svoje naloge,« se ne pritožuje Kljun, ki je v zadnjih 24 urah dal več izjav za medije kot pred tem v celotni karieri. Ne zgodi se vsak dan, da debitiraš na velikem tekmovanju in dosežeš šest golov.

Malo je bilo dvomov, kako bo reprezentanca delovala na desnem krilu brez kapetana Jureta Dolenca, a zdaj se lahko mirno zlekne na kavč in opazuje naslednike ... »Vseeno se je treba zavedati, da je bila to šele prva tekma in da Kuba ni ravno reprezentanca, s katero bi se radi primerjali. Ni potrebe po nobeni evforiji, še posebej ne z moje strani, saj imam še dosti za storiti. A kot sem rekel verjetno že milijonkrat danes in včeraj, led je prebit. Nimam pa nobenih skrbi, da ne bi šlo dobro tudi naprej,« se je pozornosti hitro navadil Kljun, ki se veseli današnjega podobnega izziva proti Zelenortskim otokom.

Ti so na prvi tekmi proti Islandiji izgubili za 13 golov, torej za devet manj kot Kubanci proti Slovencem. »Mislim, da so Zelenortski otoki boljša reprezentanca kot Kuba. A če se bomo držali tega, kar smo se dogovorili že pred prvo tekmo, ne bi smeli imeti težav. Govorim o borbi, obrambi in čim večjemu številu lahkih golov.«

Zanimivo, da je v reprezentanci prvič največ Primorcev, celo več kot Štajercev ali Dolenjcev, poleg Kljuna še Aleks Vlah, Slatinek Jovičić, Domen Makuc in Borut Mačkovšek. Ni čudno, da je bilo v dvorani pogosto slišati primorski naglas. »Res smo se namnožili. Prihajam iz Materije, to je vas kakšnih pet kilometrov od Kozine proti Reki. Tukaj me spremlja veliko domačih in znancev: dekle, sin, moji starši, njeni starši, njeni prijatelji, moji prijatelji, kar številčna druščina,« ima veliko podpore 196 cm visoki levoroki strelec.

Pri 15 v Celje

S Tatjano in sinčkom Levom, ki bo kmalu dopolnil leto in pol, živijo na Madžarskem, Tadej je član Balatonfüredija. »Bila sva skupaj že tudi na Portugalskem in prej v Celju. Zares zgodaj sva začela, skupaj sva vso najino mladost,« je najstniška ljubezen prerasla v družino. Za Kljuna bi lahko rekli, da je pozen cvet. Iz Materije je že pri 15 letih odšel v Celje Pivovarno Laško, kjer je obiskoval srednjo ekonomsko šolo, od tam v Benfico in zdaj na Madžarsko, preden je dočakal pravo reprezentančno priložnost.

»Ko sem šel v Celje, sem pustil vse, kar sem imel: dom, družino, prijatelje. Vedel sem, da se spuščam na pot, po kateri želim hoditi vse življenje. Ostal sem pet let, igral ligo prvakov. Na Portugalskem sem dobil manj priložnosti, kot sem si obetal. A nekaj sem igral, osvojili smo Evropo (evropsko ligo v sezoni 2021/22; op. p.). Februarja 2023 sem staknil poškodbo, imel pretres možganov in nekaj mesecev nisem igral. Potem je prišel nov trener k Benfici in smo sporazumno prekinili pogodbo. Preselil sem se na Madžarsko, kjer sicer igram, ni pa tako taktično zahtevna raven,« se je na dosedanjo kariero ozrl Kljun, ki bo gotovo postal želja večjih klubov, če bo na SP nadaljeval s takšnimi predstavami: »Verjetno res, toda ne hitim nikamor, ker se stvari lahko hitro spremenijo. Brez evforije. Tukaj sem za Slovenijo in ekipo, potem pa bomo videli, kako naprej.«