Na drugi konec Slovenije po gole

Sezona v futsalu gre h koncu. Za Dobovec je zadnjih nekaj mesecev vnovič izjemno uspešnih, nadaljujejo, kjer so končali. Tudi po zaslugi Kristjana Čujca. Konec letošnjega aprila je Dobovec zaigral na finalnem turnirju lige prvakov in se poslovil po igri z Barcelono, poznejšo finalistko, Čujca pa zaradi rumenih kartonov ni bilo v ekipi. V Dobovcu so misli usmerili na domačo klubsko sceno, kjer so prišli do prve lovorike v sezoni, pokala Terme Olimia, tista prva, superpokal, je avgusta lani pripadla Litiji. »Pokalni naslov je potrditev, da smo delali dobro, čeprav je bilo zahtevno leto. A sezone še ni konec, moramo ostati osredotočeni,« razmišlja izkušeni 32-letni Čujec, ki je bil boter odločilnega gola za četrti pokalni naslov Dobovca. Prestregel je žogo in lepo zaposlil strelca odločilnega gola Tea Turka. »Na takšnih tekmah odločajo detajli, z zaletavo igro ne gre,« preudarno dodaja Čujec, ki je prekaljen v številnih bitkah – ne nazadnje je bil prvi Slovenec v elitni španski ligi. V analih je zapisan tudi kot prvi Slovenec na finalnem turnirju četverice futsalske lige prvakov. Od leta 2017 je v Dobovcu, kjer rastejo iz leta v leto. »Smo prava ekipa, vzpodbujamo se. Vse se zgodi z namenom, pomagamo si. Energija je prava. Ob tem pa imamo zahtevnega trenerja Kujtima Morino, ki ne dovoli, da bi se prepustili melanholiji,« Čujec o tem, kako ekipa deluje. Še vedno so lačni trofej. V Dobovcu niso rekli zadnje, v klubski vitrini je še prostor. Minuli četrtek so se uvrstili v finale 1. SFL, s 3:0 v zmagah so odpravili FC Bronx Škofije. Jutri, v torek, bi lahko že dobili tekmeca v finalu. Vrhniški Siliko bo doma lovil tretjo zmago, saj z 2:1 vodi v polfinalni seriji proti Litiji. »Glavna lovorika, naslov državnega prvaka, še ni osvojena. To je glavni naslov, saj prinaša tudi vozovnico za ligo prvakov,« opozarja.

Zvečer še študij

Ob pokalnem naslovu Dobovca pa je nova lovorika prišla tudi na Čujčev naslov. Še četrtič je bil izbran za najboljšega igralca v koledarskem letu, to pot za leto 2020. »To je nagrada za opravljeno delo, hvala soigralcem, trenerju in družini, ki me podpira. Je pa jasno, da brez ekipe vsega tega ne moreš doseči,« ostaja skromen Čujec, ki razloži svojo filozofijo: »S številkami in statistiko se ne ukvarjam. Lansko leto je preteklost, od tega se ne da živeti. Ampak stremimo k napredku, dokazovanju.« Prav družina je tista, ki pri njem vsako leto poleti prižge luč za nadaljevanje kariere. Na letošnjo odločitev bo treba še počakati. »Po takšnih uspehih, kot jih beležimo, se pojavi želja, da bi še igral in nadaljeval kariero. So pa tudi težki trenutki, ko rečeš, da je vsega dovolj in da bo treba k drugim ciljem,« na glas o svoji bližnji športni prihodnosti razmišlja Čujec, ki prihaja iz Posočja. Tam si je ustvaril družino, zaposlen pa je v tolminskem podjetju Hidria Dieseltec. »Dopoldan je čas za službo, popoldan za družino. Ko pač ni treninga. Zvečer pa je tu še šola, na Univerzi v Novi Gorici sem vpisal magistrski študij gospodarski inženiring. Na tem mestu hvala Hidrii Dieseltec in univerzi, ki mi pomagata pri usklajevanju vseh obveznosti,« dodaja igralec, ki se na treninge in tekme odpravlja na drug konec Slovenije – v Obsotelje. »Startam ob 15.30, potem na poti poberem še soigralce Tea Turka, Klemna Duščaka in Damirja Puškarja. Ob 18.40 smo na treningu, potem pa pot domov, kamor se vrnem med polnočjo in eno zjutraj,« doda neumorni Kristjan Čujec, ki je bil tudi prvi strelec Slovenije v zadnjih kvalifikacijah za EP 2022, kjer bo Slovenija igrala januarja prihodnje leto.