Na enem koncu Real, na drugem Chelsea
V ligi prvakov na sporedu dva spektakularna špansko-angleška derbija. Bodo največji zapravljivci naslednji teden zaznamovali osmino finala?
Odpri galerijo
PSG je v zadnjih prestopnih rokih počival, a njegov predsednik Nasser Al-Khelaifi (levo, desno Neymar) je svoje opravil že prej. FOTO: Reuters
Tretji polčas nogometne igre, prestopni rok sleherne (pol)sezone, ponuja možnosti za razvrščanje avtsajderjev in favoritov. Analiza zadnjih tržnic (poletne 2019 in zimske 2020) razkriva denarno prevlado klubov iz najmočnejših prvenstev, kar je sporočilno tudi pred skorajšnjim nadaljevanjem lige prvakov.
Letošnja osmina finala lige prvakov ni naključno sestavljena iz klubov, ki domujejo v eni od petih trdnjav vrhunskega nogometa na stari celini – med 18. februarjem in 18. marcem bodo proti finalu v Istanbulu krenili po štirje klubi iz Španije in Anglije, po trije iz Nemčije in Italije ter dva francoska.
To dejstvo sovpada z opravljenim v zadnjih dveh prestopnih rokih. Največji primanjkljaj so namreč zabeležili prav angleški klubi, dvajseterica je brizgnila na tržnico 844 milijonov evrov več, kot je iztržila s prodajo nogometašev. Španci in Italijani so v krepitev svojih ekip vložili vsak po 400 milijonov, člani bundeslige 263 milijonov, Francozi so ustvarili celo presežek v višini 106 milijonov evrov, čeprav, denimo, premorejo močni PSG.
Razlog za vitko poslovanje Parižanov je preprost, najdražja artikla v nogometni izložbi so kupili že prej, Kylian Mbappé in Neymar sta prišla v Pariz poleti 2017. Brazilec je Katarce stal takojšnjih 222 milijonov evrov, Francoz je prišel na posojo in je PSG zanj odštel 180 milijonov junija 2018. PSG je moral premakniti iz sedme v tretjo prestavo tudi zaradi določil Uefinega finančnega ferpleja.
Ne gre le za osmino finala lige prvakov, zgovorna je Uefina lestvica najmočnejših državnih prvenstev, ki se giblje v visoki korelaciji z odnosom klubov do slehernega prestopnega roka. Na jakostni količnik lige vpliva učinek klubov v zadnjih petih evropskih sezonah. Na vrhu vladajo španski klubi, za njimi so angleški člani težke kategorije, ki v igralski kader vlagajo največ funtov in evrov. Bomo videli, ali bo to razmerje moči prevladalo tudi v naslednjih tednih. Na sporedu bosta dva spektakularna špansko-angleška derbija: v torek bosta odprla bitko Atletico in Liverpool, teden pozneje Real in ManCity. Vratarja Jana Oblaka čaka spopad z evropskim prvakom. Njegovega kolega na drugem koncu Madrida prav tako silovito močan Manchester City. 1. SNL, denimo, je na 32. mestu pred Madžarsko, Luksemburgom, Litvo, Armenijo in Latvijo, višje kotirajo tudi Izrael (23.), Kazahstan (24.), Belorusija (25.), Azerbajdžan (26.) in Liechtenstein (31.).
Letošnja osmina finala lige prvakov ni naključno sestavljena iz klubov, ki domujejo v eni od petih trdnjav vrhunskega nogometa na stari celini – med 18. februarjem in 18. marcem bodo proti finalu v Istanbulu krenili po štirje klubi iz Španije in Anglije, po trije iz Nemčije in Italije ter dva francoska.
To dejstvo sovpada z opravljenim v zadnjih dveh prestopnih rokih. Največji primanjkljaj so namreč zabeležili prav angleški klubi, dvajseterica je brizgnila na tržnico 844 milijonov evrov več, kot je iztržila s prodajo nogometašev. Španci in Italijani so v krepitev svojih ekip vložili vsak po 400 milijonov, člani bundeslige 263 milijonov, Francozi so ustvarili celo presežek v višini 106 milijonov evrov, čeprav, denimo, premorejo močni PSG.
Razlog za vitko poslovanje Parižanov je preprost, najdražja artikla v nogometni izložbi so kupili že prej, Kylian Mbappé in Neymar sta prišla v Pariz poleti 2017. Brazilec je Katarce stal takojšnjih 222 milijonov evrov, Francoz je prišel na posojo in je PSG zanj odštel 180 milijonov junija 2018. PSG je moral premakniti iz sedme v tretjo prestavo tudi zaradi določil Uefinega finančnega ferpleja.
Dinamu plus 46 milijonov
Zanimivo, v zadnjih dveh prestopnih rokih je ustvaril največji presežek prav klub, ki je nekoč veljal za najbolj razsipnega: Chelsea je zaslužil 205 milijonov evrov (resda ni smel kupovati igralcev), sledijo Benfica (166), Ajax (137) in lizbonski Sporting (92), presežek prodaje nad nakupi v višini 46 milijonov evrov pa je ustvaril tudi Dinamo. Največji delež predstavlja selitev Danija Olma iz Zagreba v Leipzig. Na drugi strani daljice kotirajo Real Madrid (–181 mio evrov), Aston Villa (–169), Barcelona (–166), Manchester United (–151), Tottenham (–141), Monaco (–121), Inter (–111) in Juventus (–94).Ne gre le za osmino finala lige prvakov, zgovorna je Uefina lestvica najmočnejših državnih prvenstev, ki se giblje v visoki korelaciji z odnosom klubov do slehernega prestopnega roka. Na jakostni količnik lige vpliva učinek klubov v zadnjih petih evropskih sezonah. Na vrhu vladajo španski klubi, za njimi so angleški člani težke kategorije, ki v igralski kader vlagajo največ funtov in evrov. Bomo videli, ali bo to razmerje moči prevladalo tudi v naslednjih tednih. Na sporedu bosta dva spektakularna špansko-angleška derbija: v torek bosta odprla bitko Atletico in Liverpool, teden pozneje Real in ManCity. Vratarja Jana Oblaka čaka spopad z evropskim prvakom. Njegovega kolega na drugem koncu Madrida prav tako silovito močan Manchester City. 1. SNL, denimo, je na 32. mestu pred Madžarsko, Luksemburgom, Litvo, Armenijo in Latvijo, višje kotirajo tudi Izrael (23.), Kazahstan (24.), Belorusija (25.), Azerbajdžan (26.) in Liechtenstein (31.).
