Na oselski legendi nordijski ep Slovenke

Seveda je tradicija nordijskih dežel v smučarskem teku zasnovana na starih ortodoksnih načelih, v obširnih severnih pokrajinah, kjer se toliko letnega časa zadrži sneg, je tek na večkilometrskih razdaljah temelj preživetja in rekreacije. Sprint je sodobna izmišljotina, v slogu hitre prehrane namesto polnega gurmanskega obroka. Tudi v atletskem slogu, zdaj ko na dolgih progah kraljujejo Kenijci in Etiopijci, se, med drugim iz finančnih razlogov, ker v tem za toliko garanja ni denarja, ne splača teči na pet in deset kilometrov. Zato je osmo mesto Anamarije Lampič na tekmi za svetovni pokal v Oslu na 30 km v legendarnem klasičnem slogu vredno več kot kakšna njena uvrstitev v finale sprinta. Smučarski tek na razdalji je prava klasična vrednota nordijskega smučanja, 30 km je tudi na sporedu olimpijskih iger, torej ne preseneča, da so na Holmenkollnu prevladovale severnjakinje.

Osvojile so prva štiri mesta, najboljša, komaj 20-letna Švedinja Frida Karlsson, je za 1,2 sekunde ugnala domačo zvezdnico, vodilno v svetovnem pokalu Therese Johaug, tretja je bila 22-letna Švedinja Ebba Andersson (+20,9). Torej, za ohranjanje skandinavske tradicije v smučarskem teku se pri mladih na severu Evrope ni bati. Na Holmenkollnu so dekleta pravzaprav pretekla 31 km, krog je bil dolg 6200 m, preteči ga je bilo treba petkrat, prav zanima pa nas, kako bodo na nordijskem SP v Planici leta 2023 pravšnje uredili in da bo dovolj snega za kakovostno progo za, denimo, šestkilometrski krog. Da omenimo še to, da je moška maratonska preizkušnja dolga 50 km.

Mama in teta inkognito

Anamarija je bila torej v svojem prvencu v Oslu, recimo športni zibelki smučarskega teka, osma. Za Karlssonovo, ki je po desetletju preprečila novo norveško zmago, je zaostala 48 sekund. »Bila sem zelo sproščena, resnično sem uživala. Ni mi bilo tako težko, kot sem pričakovala. Tekma je bila zelo lepa, sploh prvi trije krogi, ko je bil ritem zame dober in sem ga držala do konca. Pokurila sem vse atome moči, kar sem jih imela, osmo mesto je vrhunski rezultat na 30 km,« je ocenila Lampičeva. Ta je bila za vodilno Johaugovo četrta tako po 10 kot po 20 km, dva kilometra pozneje je padla na 13. mesto, šest km in pol pred ciljem pa se je dvignila na deveto mesto.

Na zadnjem merjenju časa na 30 km je bila še deseta, v zaključku pa je pospešila in v cilj prišla kot osma. »Po končanem tretjem krogu so Švedinje in Finke zavile v boks in zamenjale smuči. Z Nemko, na koncu petouvrščeno Katharino Hennig, sva bili takrat skupaj spredaj, a so naju ujele, zdelo pa se mi je pametno, da sem šla z enakimi smučmi naprej. Če bi jih šla zamenjat, bi izgubila stik in ne bi bila tako dobra,« je omenila 24-letna članica Triglava iz Kranja. Dodala pa je še: »Že na tekmi v Drammnu sem imela navijačici, tu pa mi je podpora pomenila še več, z menoj sta bili mama in teta. Bilo je super, da sta lahko videli to tekmo v živo, vzdušje je bilo izjemno. Dva dni dobrega počitka je pred menoj, v torek pa gremo naprej na zaključek sezone v Kanado in ZDA.« Zaradi koronavirusa sicer ob progi uradno ni bilo gledalcev, so pa številni tekmo spremljali sredi gozda. V moški tekmi na 50 km je zmagal Rus Aleksander Boljšunov in še povečal vodstvo v svetovnem pokalu. Devet desetink je zaostal Norvežan Simen Hegstad Krüger, tretji je bil njegov rojak Emil Iversen (+ 19,5). Slovencev ni bilo na startu.