Nad puško ga je navdušila sestra Suzana
Dobili smo ga ravno po tistem, ko je na šoli opravil izpit. Torej, še en zadetek v polno. Gre za strelca Luko Lukića (19), njegovo orožje je zračna puška, z njo pa si je na lanskih sredozemskih igrah v alžirskem Oranu pristreljal posamično bronasto kolajno na 10 m in žlahtno kovino enakega sijaja z Živo Dvoršak v mešanih ekipah, prav tako na desetmetrski razdalji. Kako je začel devetnajstletnik iz Trzina?
»Pri nas je bila na osnovni šoli tradicija, da nas je ravnatelj, nato je bil učitelj strelskega krožka, Franc Brečko za športno uro povlekel na strelišče. Kdor je želel, se je lahko preizkusil, nato pa vpisal v strelski krožek. Moj začetek je povezan s pet let starejšo sestro Suzano, zelo uspešna tekmovalka je, že prej je bila včlanjena v strelski krožek in se je udeleževala tekmovanj. Ko sem bil v drugem, tretjem razredu OŠ, me je povlekla na strelišče, da bi se tudi sam preizkusil, od takrat hodim na strelišče. Strelsko društvo Trzin, katerega član sem, je moj domači klub, Franc Brečko je bil svoj čas tudi njegov predsednik,« pojasni mladi strelec.
Mladinec najboljši tudi med člani
»Če bi gledal po kolajnah, sta bili bronasti s sredozemskih iger v Oranu zagotovo moj največji uspeh. Tudi rang tekmovanja je bil visok. Ob tem je bilo tudi 12. mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu lani v Kairu super uspeh. Tudi lansko deveto mesto na evropskem prvenstvu med mladinci v norveškem Hamarju je bilo kar v redu. Morda malce ponesrečeno deveto, kajti 57. strel je bila le devetka,« pove strelec, ki je tekmovalno osredotočen na streljanje z zračno puško v tarčo na 10-metrski razdalji. Je tudi trikratni zaporedni mladinski državni prvak, denimo v zadnjem kolu ligaškega tekmovanja je bil najboljši tudi med člani.
Pri športnem vzorniku pa razvidno ni bilo nobenega dvoma. »Težko je reči, da Rajmond Debevec ni vzornik, če je bil osemkrat na olimpijskih igrah, tri kolajne ima z njih, on je sanjski strelec, če bi se lahko tako izrazil. Drugače bi težko rekel, da bi imel prav le enega vzornika, se pa zgledujem po konkurenčnih strelcih z vrha svetovne lestvice. Vsi so mi motivacija,« pojasni Luka Lukić. Čar strelstva? »Pri streljanju moraš biti miren, osredotočen. Prideš na strelišče in ne smeš razmišljati o ničemer drugem, kot le: tarča, puška, jaz. Sliši se zelo preprosto, a to je cela čarovnija, ko si že na takšni ravni, ko že streljaš toliko časa. Je nekakšen odklop, prideš na strelišče in se odklopiš od zunanjega sveta, od vseh težav. Neke vrste relaksacija, meditacija,« je zelo zanimivo obrazložil.
Liverpool in NBA
Strelski šport je torej tudi vrsta zaziranja samega vase, kaj pa so prostočasne dejavnosti Luke Lukića? »Streljam,« se je smeje pošalil. »Kombinacija šola-streljanje ti že tako ali tako vzame veliko časa, tu je tudi druženje s kolegi,« pove dijak 4. letnika Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije, sam je na smeri zadnje omenjene, v Ljubljani. Šport prek televizijskega ekrana pa ima lastne dimenzije. »Uf, gledam veliko nogometa, večinoma angleško premier league, če mene vprašate, je to najboljši nogomet na svetu. Navijam za Liverpool, v tej sezoni mu ne gre. Bi gledal tudi košarko lige NBA, a saj veste, prenosi so v nočnih urah,« pojasni.
Kaj pa po turistični in tekmovalni plati, katere dežele so mu pri srcu? »Egipt mi je bil zelo privlačen, že sam po sebi. Ogledali smo si tudi piramide, res so lepe. Tudi denimo v Münchnu sta mi vedno ljuba tekma in država. In tudi v Beogradu mi je eno od lepših tekmovanj, super vzdušje je,« je osvežil spomine. »Balkanska,« pa je kot iz topa, tako kot zna iz puške, izstrelil o svoji pribljubljeni kuhinji.
Glavni cilj olimpijske igre leta 2028
Cilj vsakega športnika je nastop na olimpijskih igrah. »Morebiti so igre naslednjega leta v Parizu na vrsti prehitro, glavni cilj so olimpijske igre v Los Angelesu leta 2028,« je zatrdil. Sicer se je nekajkrat na treningu preizkusil tudi v streljanju s pištolo, zanj je zelo zanimivo streljanje na glinaste golobe. »Z njim še nisem poskusil, bi pa zelo rad. Izredno zanimivo se mi zdi, zelo privlačno je. Strelja se zunaj na odprtem prostoru, bolj dinamično je, nekaj lebdi v zraku, sam z merki nekaj loviš. Naše streljanje z zračno puško je povsem statično, na primer ko smo na sredozemskih igrah navijali za našega Denisa Vatovca v finalu trapa, sem tekmovanje z veseljem pogledal,« je Luka Lukić sklenil strelski klepet.
