Najboljša vožnja na čas v zgodovini kolesarstva

Če v naslednjih dveh dneh ne bo prišlo do prave kolesarske revolucije, se bo v nedeljo v Parizu Jonas Vingegaard (Jumbo Visma) veselil svoje druge zaporedne zmage na Touru pred že dvakratnim zmagovalcem Tadejem Pogačarjem (UAE). Tudi po tem bo Slovenec ostal svetovna številka ena in najbolj raznovrsten kolesar na tem planetu, Danec pa bo še naprej tisti, ki se zna najbolje pripraviti na tritedenski vrhunec sezone.

Pogačarjev tabor tako kot lani čakajo analize, v sezoni 2022 je rumeno majico izgubil na sloviti 11. etapi na prelaz Granon, letos v dveh delih, v vožnji na čas v Comblouxu in kraljevski etapi z vzponom na Col de la Loze. Morda bo zadostna razlaga že to, da je opravil pravi čudež, ker se je le dobra dva meseca po zlomu zapestja sploh boril za vrh na največji dirki na svetu. Morda zaradi tega v zadnjih treh tednih nismo gledali najboljšega Tadeja Pogačarja.

Če te številke držijo

Nekaj pa je gotovega, v zadnjih dneh smo gledali najboljšega Jonasa Vingegaarda doslej. Njegovi predstavi v 16. in 17. etapi sta osupnili kolesarski svet. Na svoj račun so prišli statistiki, ki računajo povprečne hitrosti in relativno moč kolesarjev (vati na kilogram telesne teže). Najbolj je njihovo domišljijo vzburila vožnja na čas, na kateri je Pogačarja v vsega 22,4 km ugnal za 1:38, dvakratnega svetovnega podprvaka v tej disciplini Wouta van Aerta pa za neverjetnih 2:51.

Najbolj je izstopal zaključni vzpon kronometra na Cote de Domancy (6,05 km), ki ga je 26-letni Danec prekolesaril v času 13:21, na 6,84-odstotnem klancu je dosegel izjemno povprečno hitrost 27,19 km/h. Po ocenah spletne strani Lanternerouge.com je razvijal moč 7,6 vata na kilogram teže. Tu so možna odmikanja, a tudi po najbolj konservativnih ocenah je razvijal moč vsaj 7,45 vata na kilogram teže. Če te številke držijo, je bila to ena od najboljših kolesarskih predstav doslej.

Hčerki ne bi dal poživil

Nekdanji Vingegaardov moštveni kolega Tom Dumoulin, ki je lani končal kariero in na Touru deluje kot strokovni komentator nizozemske televizije, jo je ocenil kot najboljšo vožnjo na čas v zgodovini kolesarstva. »To je najboljši kronometer vseh časov, ki ga ni pričakoval nihče, na Jonas, ne Jumbo Visma, prav tako pa ne Pogačar in njegova ekipa. To je bila etapa, ki je odločila Tour,« je dejal svetovni prvak iz leta 2017, ki je pred tremi leti z nejevero spremljal, kako ga je Pogačar v vožnji na čas na La Planche des Belles Filles premagal za 1:21, njegovega moštvenega kolega Primoža Rogliča pa za 1:56 in mu tik pred zdajci slekel rumeno majico.

Pogačarjeva predstava v 16. etapi je bila tudi vrhunska, saj je v klanec razvijal moč okoli 6,85 vata na kilogram teže, podobno kot leta 2020 na etapi, ki mu je prinesla zgodovinsko zmago. Kar je še vedno daleč od Vingegaardovih številk, kakršne so doslej izmerili le pri pokojnem Marcu Pantaniju.

Poleg dobrega načrtovanja forme je Vingegaard potreboval tudi skoraj nadnaravno moč, ki je kot običajno vzbudila dvome o čistosti najboljših kolesarjev. »Težko je reči več kot to, da ne jemljem ničesar prepovedanega. Razumem, da je ob takšni preteklosti, kot jo ima kolesarstvo, zaupanje načeto, vendar smo zdaj drugačni, kot so bili pred 20 leti. Iz srca lahko povem, da ne bi vzel ničesar, kar ne bi dal tudi svoji hčerki. Njej pa gotovo ne bi dal poživil,« je prisegel Vingegaard, ki je skupaj s Pogačarjem največkrat testirani kolesar v profesionalni karavani.