Najboljši v tujino, Milić hvali trenerja

LJUBLJANA – Sedemnajst let so slovenski mladinci čakali, da se spet zavihtijo na zmagovalni oder in kot mladež z bronom spet nekaj pomenijo v košarkarski Evropi. Leta 2002 je bila naša mladinska reprezentanca z Erazmom Lorbkom srebrna na prvenstvu v Nemčiji. Med letoma 1998 in 2006 je Slovenija serijsko osvajala kolajne v kategorijah U22, U20 in U18, potem je sledil predolg premor. Do nedelje. Slovenija je na evropskem prvenstvu v Grčiji igrala gledljivo košarko, nase je opozorilo nekaj obetavnih posameznikov. V prvi vrsti Žiga Samar, ki se kali v madridskem Realu. Spogleduje se z resno mednarodno košarkarsko zgodbo. Prvi strelec reprezentance je bil Gregor Glas, ki se bo raje kot v Kopru razvijal v srbskem ligašu Dynamic Beograd, kjer so za trenerja vzeli našega človeka Mira Aliloviča. V Grčiji je blestel tudi Bine Prepelič, sicer bratranec članskega reprezentanta Klemna Prepeliča. Na tuje, tako kot Samar in Glas, bo šel tudi Maj Dušanič. Na Jesenicah rojeni fant je igral pri Slovanu in ljubljanskih Parkljih, zdaj odhaja v ZDA – sprva da konča srednjo šolo in nato pridobi še univerzitetno izobrazbo. V tekmi za 3. mesto je Grkom hladnokrvno nasul 18 točk in pobral 12 žog.

Ponosno peli Zdravljico

Tokratna akcija je na plan izvrgla še enega mladega strokovnjaka. Peter Markovinović je vrsto let veljal za izvrstnega pomočnika mentorju Damjanu Novakoviču, zdaj se je z uspešno reprezentančno zgodbo sam postavil na košarkarski zemljevid. Pokazal je, da dobro razume psihologijo množice in da mu fantje sledijo za vsako ceno. Če tega ne bi bilo, mu po dveh visokih porazih (proti Franciji in Grčiji, ki sta obe končali EP za Slovenci!) nihče ne bi verjel, da se prvenstvo šele zares začne po predtekmovanju. »Fantje so postali prijatelji, zanesli so se drug na drugega. Niso bili obremenjeni z rezultatom. Borili so se do konca, nikogar se niso bali. Od srca so zapeli himno,« je dejal Marko Milić, vodja odprave v Grčijo. »V mlajših selekcijah dobijo možnost mlajši najbolj nadarjeni trenerji, ki jim nikoli ni težko priti in trenirati reprezentanco. Pri njih je opazno, da svojo avtoriteto gradijo na znanju, karizmi in prijateljstvu z ekipo in ne na avtoritativnem zastraševanju in alibiju,« je Milić pohvalil tudi trenerja Markovinovića.