Najtežja je v Bischofshofnu, kjer ima svojevrsten rekord

Po sanjskem startu v novo sezono svetovnega pokala, na začetku katere je z drugim mestom v Visli in tretjim v Ruki dvakrat zapored skočil na zmagovalni oder, se je krivulja rezultatov Anžeta Laniška resda zasukala nekoliko navzdol (14., 28., 13., 24. in 14.), a je kljub temu še vedno kandidat za visoko skupno uvrstitev na 68. novoletni turneji v smučarskih skokih. V seštevku tega tekmovanja se je s končnim 22. mestom doslej najvišje zavihtel pozimi 2015/16, ko se je z zlatim orlom ovenčal Peter Prevc. Kakor je 23-letni Domžalčan priznal pred odhodom v Oberstdorf, kjer bodo jutri (16.30) kvalifikacije za nedeljsko tekmo (17.30), je bil start v sezono zanj kljub uspehom kar stresen. »Prvič sem se znašel v takšnem položaju, da sem bil dvakrat na zmagovalnem odru in uvrščen visoko v skupni razvrstitvi,« se je ozrl na odličen začetek in pristavil, da so dolga potovanja, še zlasti iz Kuusama domov in nato skoraj naravnost v Rusijo, tudi na njem pustila določene posledice. Prav tako slabša hrana.
»Na voljo smo imeli sicer podobne stvari, kot jih imamo doma, vendar so bile pripravljene na drugačen način. Imeli smo, denimo, zrezke in testenine, a so bili tako mastni, da jih preprosto nisem mogel jesti, kakor tudi ne krompirja, ker je bil skorajda surov,« je zaupal Lanišek, a zaveda se, da je to del (tega) športa, zato je treba dati vse to skozi in preživeti tudi takšne stvari. To je bila še ena lekcija za naprej, da bo v prihodnjih letih bolj pripravljen.

Najljubši mu je Bergisel

Želi si, da bi se čim prej spet našel. »Vem, kje tiči težava, določene probleme sem imel s položajem v počepu, zaradi česar nisem mogel najbolje izkoristiti svojega odriva. Še zlasti na drugi tekmi v Nižnem Tagilu sem izstrelil slepe naboje in odskočil v prazno,« je razkril član SSK Mengeš, ki bo turnejo začel kot skupno osmouvrščeni skakalec v svetovnem pokalu. »Uvrstitve okrog 10. mesta niso slabe. S slehernim prebojem med petnajsterico sem zadovoljen, najbolj pa sem seveda takrat, kadar prikažem dobre skoke,« je poudaril Lanišek, ki v tej sezoni lepo stopnjuje svoje nastope iz treninga v tekmo. Včasih pa je bilo pri njem ravno obratno, saj so mu boljši skoki običajno uspevali na treningu. Na vprašanje, kaj si obeta od turneje, je odvrnil, da bo treba iti iz skoka v skok, iz treninga v trening, iz tekme v tekmo in iz dneva v dan. »Le s popolno osredotočenostjo mi lahko uspejo nastopi, ki mi bodo prinesli želeni rezultat.«

V Bischofshofnu prvič pri 12 letih

Ker so vse štiri skakalnice zelo specifične, težko izbere najljubšo. »Oberstdorf so nekaj prenavljali, Garmisch-Partenkirchen mi je še zlasti pred dvema letoma, ko sem spreminjal tehniko in sem se po odskoku bolj dvignil, ustrezal. A če bi se že moral odločiti, bi morda izbral Innsbruck, kjer sem poleti spet skakal v redu,« je po krajšem premisleku vendarle dejal Bergisel, na katerem se je pred letom dni izkazal z 12. mestom. To je tudi njegova najvišja uvrstitev na turneji. Zanimivo, da je zanj najzahtevnejša naprava tista v Bischofshofnu, na kateri se je sicer pri komaj 15 letih v zgodovino vpisal kot najmlajši zmagovalec tekme za celinski pokal. »Tamkajšnja skakalnica z ekstremno položnim zaletiščem in dolgo odskočno mizo je brez vsakršnega ritma, napake na njej pa se toliko bolj potencirajo,« je pojasnil državni prvak, ki je sicer v Bischofshofnu prvič poletel že pri dvanajstih letih, ko ga je tja peljal klubski trener Aleš Selak. »Časi takrat so bili malo drugačni, startna klop je bila čisto na vrhu. Skorajda sem se vrgel v zaletno smučino, občutek sem imel, kot da bi bil na letalnici,« je svoj krstni skok na napravi Paula Ausserleitnerja pred skoraj osmimi leti podoživel Lanišek. In že pri prvem poskusu ga je po Aleševih spominih na njej odneslo zelo daleč ... N