Narobe svet: prvakivna dnu prepada
Resda so v slovenskem nogometnem prvenstvu naokrog šele štirje igralni krogi, a že zdaj je med neposrednimi akterji, strokovnjaki, tistimi najbolj vznesenimi na tribunah kot tudi dejansko bolj površno srenjo ljubiteljev športa pri nas toliko razprav in razmišljanj kot le malo kdaj v preteklosti. Kajti pogled na lestvico je prav nenavaden: Olimpija, ki se je tik pred sezono utapljala v sokovih lastne zmede, je na vrhu, branilci lovorike iz Maribora pa prav na dnu! Nedeljski derbi v Ljudskem vrtu (0:2; Svit Sešlar 36., Timi Max Elšnik 79.; 7500 gledalcev) pa je le še poglobil luknjo, ki ločuje dva tradicionalno največja slovenska nogometna kluba. Maribor je posebno mesto. Neprekosljivi mestni slavček s področja slovenske rock scene Zoran Predin je zapisal in prepeval: »O, moj Maribor je tak fejst nor, da srcu vse verjame ...« In dejansko je prav te besede še kako občutiti na tribunah Ljudskega vrta, kjer tudi v dneh najslabšega prvenstvenega starta več kot 7000 navzočih upa na lepše čase. Čustva pogosto odrinejo razum, ogenj je lahko pri priči v strehi.
Po prespani noči pa je Marko Šuler, naš nekdanji reprezentant in po upokojitvi na igrišču zdaj dejansko prvi mož športne strategije državnih prvakov, ostal pri svojem razmišljanju: nikakršna menjava trenerja, v tem primeru Radovana Karanovića, ne pride v poštev. Tudi glasni žvižgi ga niso prizadeli, z njimi je le še znova dobil potrdilo, da mariborskemu občinstvu dejansko ni vseeno, kaj se dogaja z vijoličnim moštvom, ter da tudi v jezi zavpijejo marsikaj. »Narobe svet« je zdaj zaznan v Ljudskem vrtu le v primeru tistih najglasnejših Viol. Prav iz te skupine so nekoč vdirali Matjažu Keku v slačilnico – zdaj slovenskemu selektorju, takrat pa trenerju Maribora –, pozneje tudi prekinjali treninge, »odstavljali« krepko bolj zveneča imena od omenjenega sedanjega trenerja Karanovića. Ta pa očitno še naprej uživa Šulerjevo zaupanje, dokler ne bo kakšnega sveta za izredne razmere, in tako seje upravnega kluba, pretresov v pisarni ter posledično na trenerski klopi ne gre pričakovati.
Bolj v godlji, bolje delujejo
Olimpijin Štajerec Timi Max Elšnik, eden vidnejših akterjev nedeljskega derbija, je bil jasen glede trenutnega stanja duha pri zeleno-beli zasedbi: »Očitno je res – bolj smo v godlji, bolje to moštvo deluje. Res, tako dobrega ozračja v tej slačilnici že dolgo ni bilo.« In to je bilo mogoče hitro spoznati tudi ob pogledu s tribune, ta Olimpija je delovala organizirano in tudi psihično trdno. In pri tem se je treba spomniti stare resnice, ki jo je večkrat omenil tudi legendarni hrvaški strateg Ćiro Blažević: v trenutkih velikih odločitev je v nogometu ključna trenerjeva vloga. A takšno je stanje zdaj, kakšno bo maja prihodnje leto, ko je najbolj pomembno, bo razkrila lestvica. V prihajajočih dneh pa ima vsak svojo pot – Maribor bi s plezanjem iz prepada v Helsinkih rad napovedal pobeg iz serije porazov, pri Olimpiji pa razmišljajo, da bi zmaga št. 5, v ponedeljek doma z Gorico, še bolj prepričala pogosto zadržano ljubljansko občinstvo o tem, da je ta klub na pravi poti. Pa čeprav pred nekaj tedni to ni bilo videti tako. Siniša Uroševič
