Naša vodilna igralka meni, da Slovenk ne gre podcenjevati
Pred slovensko žensko teniško reprezentanco je prav poseben teden. V torek, 7. novembra, bo namreč prvič doslej nastopila na finalnem turnirju za pokal Billie Jean King, nekoč imenovan pokal Fed. V Sevilli se bo namreč za uvod pomerila z Avstralijo, tri dni pozneje bo sledila tekma s Kazahstanom. Pred odhodom smo se pogovarjali z našo vodilno igralko Tamaro Zidanšek.
Nazadnje je bila slovenska zveza prireditelj tekem proti Kitajski in nato še Romuniji ter – razumljivo – izbrala peščeno podlago, na katero ste naše igralke očitno najbolj navajene. Kako se vi zdaj znajdete na teh trših terenih, kakršna bodo tudi na prizorišču v Sevilli?
»Odraščala sem pač na pesku in potrebovala sem veliko časa, vsaj štiri leta, najbrž kar pet, da sem se spoprijateljila z betonskimi igrišči. V zadnjih dveh letih pa nimam več težav in zdaj sem beton že vzela kot 'svoj'. Kaj drugega mi niti ni preostalo, saj je približno 70 odstotkov turnirjev na tej trdi podlagi. Jasno pa, da se betonska igrišča med seboj razlikujejo, meni še vedno glede na slog igre bolj ustrezajo tista s počasnejšo podlago. Seveda pa ni izbire: greš na igrišče, kakršno pač je, poskusiš iz tega kar največ potegniti.«
Kaj pa vaša poškodbe rame? Kako je bilo z okrevanjem poleti in jeseni, kako je zdaj?
»Ni me toliko motilo pri udarcih, bolj je bilo zapleteno pri servisih, ki sva jima v najinem novem sodelovanju s trenerjem Blažem Kavčičem nameravala nameniti precej pozornosti, toda nato sva jo preusmerila drugam. V zadnjih treh tednih nisem igrala, prepustila sem se tudi rehabilitaciji in to mi je očitno koristilo, saj med temi pripravami bolečine v rami ni bilo.«
Sevillo sicer poznate?
»Samo turistično, tam še nisem nastopila na kakšnem turnirju.«
Kako pa ste se sicer počutili doslej v Španiji, najbrž le ne tako domače kot Kaja Juvan, ki ima svojega trenerja v Barceloni, pogosto tam vadi in tudi komunicira v španskem jeziku?
»Tudi meni je Španija blizu. V preteklosti sem imela trenerja iz te dežele, tudi zdaj imamo v ekipi enega Španca, vedno znova grem rada tja, všeč mi je.«
Tudi hrana?
»Tudi, čeprav mi italijanska še bolj tekne. Toda tudi ob španskih krožnikih se dobro znajdem (smeh).«
Greva nazaj k tenisu – najprej se boste v Sevilli pomerili z Avstralijo in Kazahstanom, ki naj bi bili favorizirani, toda očitno nekatere ekipe na tem turnirju le ne bodo z vsemi aduti, saj prav nekaj tistih najboljših zdaj še igra na finalnem turnirju sezone za posameznice v Mehiki ...
»To že drži, toda pomislite, da tudi lani Avstralke niso imele prav sanjske postave, pa so se uvrstile v finale in šele tam doživele poraz s Švicarkami. In nenazadnje tudi slednje niso bile prve favoritinje turnirja. Nekatere druge ekipe so imele na papirju močnejšo zasedbo igralk. Toda to le potrjuje, da v tem tekmovanju odločajo tudi drugi dejavniki: močan ekipni duh, medsebojno spodbujanje, podpora s tribun. Nas ne bi podcenjevala, zelo smo povezane med seboj, zanimivo bo.«
