Naši nogometaši ob zmagi: Naj bodo drugi kot Barcelona, Slovenija zna zmagovati

Slovenska nogometna reprezentanca bo v ligi narodov igrala v skupini B tudi v sezoni 2026/27. Osnovni cilj proti Slovaški so varovanci Matjaža Keka izpolnili, na trenutke navdušili z napadalnimi prebliski, predvsem pa v slogu predstav na euru trpeli, a zdržali vse nalete agresivnih slovaških tekmecev. »Lahko bi zabili še kakšen gol več, kot vedno se je izkazal Oblak in izid je na koncu pravičen,« je trdih 120 minut v Stožicah povzel strelec edinega gola Adam Gnezda Čerin. Poleg obstanka v drugi kakovostni skupini je Kek v marčnem oknu dobil nove adute za pomlajeno, jesensko podobo Slovenije.
»Poglejte Petra Stojanovića, mesec dni ni igral, za reprezentanco pa gre od prve minute na glavo. To mi je všeč, le tako lahko delujemo,« je selektor izpostavil v nedeljskem zgodnjem večeru enega od najboljših slovenskih igralcev na zelenici. V obrambi je šel Peki na nož, skakal je v tekmece in »zakuhal« tekmo, da so se Slovaki bolj ukvarjali s sojenjem kot z nogometom. Ni popuščal niti v napadu in bil za potezo tekme, precizno odmerjeni drseči start, s katerim je preprečil zadetek, nagrajen s stoječim aplavzom.

Stojanović je utelešenje Kekove nogometne filozofije. Z več želje in energije je Slovenija znala skriti kakšno šibko točko, ko enajsterica deluje kot uglašen orkester, lahko v ospredje stopijo solisti, ki z individualno kakovostjo odločajo tekme. Ob Benjaminu Šešku, ki lahko ustvari gol z eno potezo, in predstavi Jana Oblaka, vredni presežnikov, je izstopal tudi energični Gnezda Čerin. »Goli z glavo niso moja značilnost, a priložnosti znam izkoristiti, ko se mi ponudijo, tudi tokrat je bilo tako. V slačilnici ni bilo velikega slavja, lepo je, da smo obstali v skupini B, to moštvo pa zmore še več. Lahko se prebijemo tudi na veliko tekmovanje,« od glavnega cilja v letu 2025, prve uvrstitve na svetovno prvenstvo po Južni Afriki 2010, ne beži motor igre, ki je soigralcem podelil 40 podaj.
Slovenija se je predstavila v podobi, ki smo jo vajeni. Ne zato, ker Kek ne bi želel igrati všečnega, napadalnega nogometa, a za 90 minut pobude na igrišču reprezentanci manjka kakovosti. »S tem, kar imamo, smo na mednarodnem prizorišču lahko uspešni le z borbenostjo. Nismo vedno spektakularni, ko je treba zabiti gol, ga damo. Nikomur se ne bom podrejal, pomemben je le pozitivni izid, ki nam omogoča mirno delo v prihodnje,« je odločni Kek odgovoril kritikam slovaškega selektorja Francesca Calzone. Druženje z razočarano gostujočo sedmo silo je trajalo dolgo, Calzona je Slovence obtožil umazanih prijemov, trdih prekrškov ni manjkalo na obeh straneh. Na piko je vzel Erika Janžo, kar je ujezilo Keka: »Predobro poznam Erika, da ne bi bil prepričan o njegovih potezah. Pa tudi Milan Škriniar in soigralci niso ravno angelčki.«
74 dni loči prvo in zadnjo tekmo kvalifikacij za SP 2026.
Sanjajo o zgrešenih priložnostih
Lepotni vtis v Stožicah je bil boljši kot v Bratislavi, še lepše bi bilo, če bi v slovaški mreži končala kakšna žoga več. »Malo že sanjam naše napadalce, ko so iz oči v oči z vratarjem, vse od tiste priložnosti proti Portugalski,« o zadetkih razmišlja Timi Max Elšnik, ki je zadnji del tekme odigral na levem krilu. V realizaciji ima Slovenija še prostor za napredek, morda bodo preboj prinesli novinci. Blaž Kramer je v podaljšku v igro prinesel nov pristop in več energije, enako velja za Dejana Petrovića. Na vrata reprezentance A trkajo še aduti mlade vrste. »Dobra popotnica za pomembno leto, ki je pred nami, dobili smo nekaj novih obrazov, ki nas bodo naredili boljše,« se Kek ozira k pomladitvi.
Končno podobo pred kvalifikacijami za SP 2026 bo reprezentanca dobila po poletnih prijateljskih tekmah v Luksemburgu in z BiH, zanimiv bo tudi euro do 21 let na Slovaškem. Nato bo sledila peklenska jesen in šest tekem v 74 dneh, ki bodo določile potnike za Mehiko, ZDA in Kanado prihodnje leto.