Slovenski rokometaši po sijajni zmagi z Dansko prispeli v Köln
Lanxess Arena v Kölnu je hram evropskega rokometa, tam je vsako leto vrhunec EHF lige prvakov, tam se zbere vsa smetana. Malo ljudi je pričakovalo, da jo bodo slovenski reprezentanti videli, ko so se zdesetkani odpravili v Berlin. Zdaj so tam. Že res, da ne kot pretendenti za naslov ali kolajne, a dosežek je vsekakor vreden pohvale. Jutrišnjo tekmo za peto mesto lahko vzamejo kot darilo za vse, kar so dobrega pokazali na evropskem prvenstvu v Nemčiji, ne nazadnje so si pot v mesto z največjo evropsko katedralo utrli z zmago proti svetovnim prvakom iz Danske (28:25; Horžen 6, Vlah 5, Mačkovšek 4).
Čeprav so selektorja Uroša Zormana in njegove borce svojci pričakovali doma že danes, jih bodo pogrešali do sobote. Fantom se ni mudilo domov, želeli so ostati skupaj še nekaj dni in zato so premagali prve favorite turnirja, ki so bili brez motiva in so odpočili tri ključne igralce, tudi Mathiasa Gidsla in Simona Pytlicka. Vseeno je trener Nikolaj Jacobsen po prvem porazu po 16 tekmah besnel kot ris v Barclays Areni v Hamburgu, prepričan je bil, da bo vseeno strl odpor zelo oslabljenih Slovencev. Uštel se je ...
16 tekem zapored Danska ni doživela poraza
6 golov iz 6 strelov je dosegel Kristjan Horžen
5. mesto bi bil izenačenje tretje najboljše uvrstitve Slovenije na EP
Slovenci so se včeraj namesto domov skupaj z Danci in Švedi okrog poldneva z vlakom iz Hamburga pripeljali v Köln. Kljub splošni stavki nemških strojevodij. Nemške železnice (DB) so pač uradni sponzor eura 2024 in so naredile izjemo. »Nisem še bil v Kölnu in zares sem vesel, da gremo skupaj. Nimamo domotožja, bomo še malce podaljšali to prvenstvo,« se je smejalo Domnu Novaku, članu Wetzlarja.
Lahko si samo predstavljamo veselje, ki bi sledilo zgodovinski zmagi z Dansko, če Slovenci ne bi imeli zaradi 10. mesta na lanskem SP praktično v žepu kvalifikacij za OI. Tekma bi bila za biti ali ne biti. Tako pa so malce zaplesali v krogu in si dali nekaj »petk« z dlanmi. Ponos je bil večji od veselja.
Gašper Marguč je že nehal šteti, kolikokrat je bil v Lanxess Areni, zapuščal jo je razočaran, ker Veszprem še vedno ni dočakal naslova. »Upam, da bom v petek končno vesel tukaj,« si je zaželel Gaši in dodal: »Peto mesto bi bil velik uspeh glede na vse, kar smo prestali. Zmaga z Dansko je bila češnja na torti za ekipo, ki je pokazala značaj in enotnost tudi v težkih trenutkih.«
Lesjak: Hoteli smo biti pošteni do sebe
Slovenci se lahko zahvalijo Nizozemcem, ker so Portugalcem vzeli točko v dramatičnih zadnjih sekundah. Pokazalo se je, koliko v rokometu pomenita motiv in volja. Pri Dancih ju je bilo malo, pri Slovencih veliko. Izkazal se je Kristjan Horžen, ki je izkoristil vseh šest strelov, odločilne gole so dosegli Borut Mačkovšek, Aleks Vlah in Miha Zarabec, ključno obrambo je po strelu legendarnega Hansa Lindberga vpisal Urban Lesjak.
»Ko smo slišali, da šteje zmaga, smo se dogovorili, da gremo ven, damo vse od sebe. Če bo dovolj, super, če ne, bomo vsaj pošteni do sebe. In res, verjeli smo od začetka do konca, začutili smo, da so Dancu uspavani, in storili, kar smo. Lahko smo ponosni,« je bil vesel Lesi, tudi junak zmage proti Norveški.
Mačkovšek, ki je v mikrofone in kamero zapel Rom, pom, pom, še ne gremo domov, je vroč kandidat za najboljšega slovenskega igralca na tem EP. Ima tri otroke, ampak ga še ne bo. »Potihem smo pričakovali, da gremo domov. Ampak če smo zdržali skupaj ves mesec, bomo še te tri dni. Kot vsi vemo, smo tukaj zastonj. Ker to delamo radi, borimo se za barve domovine.«