EP V ATLETIKI
Ne more verjeti, da je zapravila odličje
Udarna slovenska atleta na evropskem prvenstvu brez medalje. Ratejeva kot četrta razočarana, za Janežiča 5. mesto maksimum.
Odpri galerijo
BERLIN – Slovenija na evropskem atletskem prvenstvu v nemški prestolnici v petek ni osvojila želele kolajne, čeprav je imela v ognju dva najbolj udarna aduta. Martina Ratej je v finalu meta kopja zapravila izjemno priložnost, da naposled osvoji odličje na velikih tekmovanjih. Na koncu je z najboljšim meton 61,41, letos ima sicer najdaljšega 66,10, pristala na četrtem mestu, za bronasto kolajno bi morala orodje vreči le 18 cm dlje. Letos je denimo 60-metrsko znamko redno krepko presegala. Naslov evropske prvakinje je prepričljivo osvojila Nemka Christin Hussong s 67,90 metra, srebro je dobila Čehinja Nikola Ogrodnikova (61,85 m), bron pa Litovka Liveta Jašiunaite (61,59 m). »Vse, kar lahko rečem, je to, da sem razočarana, 18 cm me je ločilo od medalje, ne morem verjeti, da sem to zapravila. Želja je bila prevelika, ne vem, kaj se je dogajalo. Občutek je bil dober, a ni bilo pospeška v izmetu. Ko sem videla izide, je bila želja še večja. Morebiti bi morala v drugi met na vse ali nič in tvegati, pa sem se poizkušala umiriti za dobro tehniko v nadaljevanju, a se ni izšlo,« je bila slovenska rekorderka s 67,16 na robu solz. »Na ogrevanju pred finalom sem menila, da bo za medaljo potreben met približno 64, 65 metrov. Menila sem, da bodo tudi druge metale dlje, zato je bil moj cilj, da dosežem daljše mete. Finalni nastopi na velikih tekmovanjih mi resnično niso usojeni. Da ne morem naposled enkrat osvojiti odličja ... ne vem, ne vem. V finalu nikoli ne morem tekmovati tako, kot znam,« je bila na tleh. Doslej je 36-letnica medalje osvajala le na zimskih evropskih pokalih v metih in na sredozemskih igrah, kjer je bila leta 2013 zlata. Na EP je bila doslej najvišje na šestem mestu, dvakrat na zadnjih dveh prvenstvih leta 2014 v Zürichu in 2016 v Amsterdamu, na SP je bila najvišje leta 2011, ko je bila sedma v Daeguju, to mesto pa je kot najboljši olimpijski rezultat zabeležila tudi leta 2012 v Londonu.